Izločil bi tajno prisluškovanje

Slovenj Gradec – Po pričanju celjskih kriminalistov Matjaža Lauka in Jureta Turka še vedno ni jasno, kaj se je v pisarni prvega celjskega tožilca dogajalo 4. julija 2012, ko je takratni direktor Uniorja Gorazd Korošec v spremstvu svojega odvetnika Jožka Gregoroviča in direktorja hčerinskega podjetja Rhydcon Vinka Stiplovška prišel ovadit novinarja in podjetnika Vladimirja Voduška zaradi izsiljevanja.

Voduškov zagovornik zato predlaga, naj na prostor za priče stopi tudi vodja celjskih tožilcev Ivan Žaberl. Ali se bo to res zgodilo, bo senat odločil na naslednji obravnavi konec junija. Lauko in Turk namreč včeraj na sodišču nista potrdila navedb svojega šefa Boštjana Hmelaka, ki je na sodišču trdil, da je tisti dan oba poslal na tožilstvo. Tam je bil le Matjaž Lauko, Turk pa sploh ne. Lauko trdi, da je na tožilstvo odšel s svojim šefom Hmelakom. Obtoženi Vodušek je zaradi nasprotujočih izjav kriminalistov prepričan, da sta policija in tožilstvo sodelovala že prej. »Kako bi se sicer tako ekspresno dogovorili za tajno delovanje proti meni?« se sprašuje Vodušek.

Senat je v nadaljevanju kazenskega procesa poslušal posnetke prisluškovanja in si ogledal tudi posnetke tajnega opazovanja. Obtoženi je poskušal to preprečiti, češ da so dokazi tožilstva na nekaterih mestih tako popačeni, da glasa na posnetkih ne prepozna za svojega. »Zahtevam forenzično preiskavo, ali je glas na posnetkih res moj,« je rekel Vodušek, a je predsednica senata njegov predlog zavrnila. »O tem, ali obstaja dvom, ali glas na posnetku pripada obtoženemu ali ne, bomo presojali šele po tem, ko ga bomo poslušali,« je odgovorila.

Obtoženi »želel prevzeti vodenje obravnave«

Vodušek je še naprej trdil, da je na posnetkih preveč šumov, popačenih glasov in nejasnega ozadja, a je predsednica senata obtoženega opozorila, da glavno obravnavo vodi senat in ne on, zmotilo pa jo je tudi dejstvo, da je o dokazih podvomil tik pred njihovim izvajanjem. Senat si je nato ločeno ogledal najprej videoposnetke, nato prisluhnil še zvočnim. Vodušek se je čudil, zakaj je to tako, predsednica senata pa mu je odgovorila, da si ne bodo ogledali filmskih posnetkov, temveč prizore tajnega opazovanja.

Iz zvočnih posnetkov, posnetih 10. julija 2012, ko sta se na Trojanah prvič sestala obtoženi Vodušek in tajni delavec policije z imenom Rudi, je jasno, da so denar v višini 50.000 evrov Vodušku ponudili. Obtoženi je bil pripravljen za ta denar pomiriti svoj novinarski vir, ki je trdil, da razpolaga z obremenjujočimi dokumenti za Unior in Rhydcon, in zagotoviti, da do izsiljevanja ne bo več prišlo. Vodušek je to obljubljal z naslednjimi besedami: »Obljubim!«, »Prek mene mrtvega!« ali pa »Z glavo jamčim!« in še »To lahko garantiram. Vse bo počiščeno!«

Vodušek in Rudi sta si 10. julija na Trojanah segla v roke in se dogovorila, da se čez dva dni spet dobita na istem mestu. Vmes sta pojedla kosilo in izmenjala nekaj vljudnostnih besed. Dva dni pozneje je obtoženi res prišel na Trojane in padel v policijsko past v trenutku, ko je prijel v roke 50.000 evrov gotovine.

Lotil se je računalničarja

Med poslušanjem posnetkov prisluškovanja se je na sodišču zgodil tudi manjši incident. Vodušek je obtožil računalniškega inženirja, ki na sodišču zagotavlja tehnično pomoč, da je predvajano prisluškovanje snemal s svojim telefonom. Od sodišča je zahteval, naj to takoj preveri. Predsednica senata je Vodušku pojasnila, da dovoljenja za snemanje tehnik nima, telefon pa je prijel v roke zato, da bi prekinil dohodni klic. »Če želite iskati konflikte, jih iščite kje druge,« je predsednica sodnega senata svetovala obtoženemu.