Raščana ni bilo, zato mu sodbe niso izrekli

Matej Raščan, ki je sklenil sporazum o priznanju krivde, menda ni vedel, da ga pričakujejo.

pet, 13.10.2017, 09:48; spremenjen: 18:41

Ljubljana - Potem ko je Matej Raščan, nekdanji predsednik uprave in lastnik Dela Revij, prejšnji teden priznal krivdo in se pogodil s tožilstvom za štiri leta zaporne kazni zaradi zlorabe položaja in nadaljevanega kaznivega dejanja poslovne goljufije, sodnica danes ni mogla zaslišati dveh prič in izreči sodbe. Raščana na narok namreč ni bilo.

Po besedah zagovornika Stojana Zdolška je obtoženi razumel, da njegov prihod ni potreben, poleg tega pa imajo v družini zdravstvene težave. Toda sodnica Alja Kratovac je opozorila, da je navzočnost obtoženega nujna, saj naj bi glede odvzema premoženjske koristi zaslišali še dve priči, nekaj pojasnil pa bi rada slišala tudi od njega.

Sodišče namerava zaslišati stečajna upravitelja podjetij Rašica Point in Monera, d. o. o., ki sta bili dve od približno desetih manjših podjetij - ta so sedaj vsa v stečaju -, ki so bila v neposredni ali posredni lasti Mateja Raščana. Raščanova družba Monera je leta 2008 prevzela uspešno podjetje Delo Revije, ki je bilo takrat vodilna družba za izdajanje revij in je izdajala revije, kot so Jana, Lady in Stop.

Denar za prevzem podjetja Delo Revije je Raščan dobil s kreditom v višini 15 milijonov evrov. Prvemu kreditu so sledile nove kreditne pogodbe, s katerimi je Raščan zapiral prejšnje obveznosti, skupaj se je nabralo za okoli 65 milijonov evrov dolgov. Tako je z zapletenimi finančnimi potezami povzročil škode za več kot 34 milijonov evrov. Končna protipravna premoženjska korist v obtožnici je sicer ocenjena na približno 11 milijonov evrov, saj so se banke delno poplačale.

Posojila je Raščan sicer najemal pri različnih slovenskih bankah, ki so znane po tem, da so določenim strankam podeljevale kredite po izredno ohlapnih kriterijih - NKBM, Abanka, NLB, Factor in Hypo. Bančna posojila so bila slabo zavarovana ali sploh ne, denar bank pa ni bil porabljen za tekoče poslovanje. Toda pozneje se je pokazalo, kako je Raščan posloval, v bankah, ki so bile oškodovane za okoli 13 milijonov evrov, niso pripravili premoženjsko pravnih zahtevkov, ampak so dolgove prenesle na DUTB, kjer pa prav tako niso pripravili zahtevka.

Zaradi Raščanovega izčrpavanja podjetja Delo Revije je šlo podjetje v stečaj, ki se je vlekel več kot štiri leta in je bil uradno končan januarja lani. Zaključil se je s 34 milijoni evrov prijavljenih terjatev, upravitelj jih je priznal 29,5 milijona, poplačanih je bilo 811.000 evrov.

Specializirano državno tožilstvo je v preiskavi, ki je bila zaključena aprila 2015, zaslišalo 63 prič. Obtožnica je bila napisana v vsega 14 dneh, Mateju Raščanu pa je očitala kazniva dejanja zlorabe položaja ali pravic pri opravljanju gospodarske dejavnosti ter nadaljevanega kaznivega dejanja poslovne goljufije, ki jih je naredil na račun podjetij Delo Revije, Tiskarna Set in Iskra Invest.

Raščan pogodil s tožilstvom in pristal na štiriletno zaporno kazen. Po besedah Boštjana Valenčiča s Specializiranega državnega tožilstva je tožilstvo sporazum sklenilo na podlagi dosedanje sodne prakse: »Pred desetimi leti za očitana kazniva dejanja ni bil še nihče obsojen, zato sem ocenil, da je kazen štirih let zapora pravična.« Sicer pa bi bil dokazni postopek dolgotrajen in drag, pravi Valenčič.

Preberite še:

* Osebno bančništvo Mateja Raščana

* Pod žarometom: Matej Raščan

* Na pogorišču Mateja Raščana

* Srbski posli Mateja Raščana

* Raščanov hotel duhov

Prijavi sovražni govor