Izurjeni gasilci med intervencijo izklopijo čustva

Kranj – Okoli doma Gasilsko reševalne službe (GRS) Kranj na Bleiweisovi je bilo v četrtek kakor na odpadu: štiri razbite kabine tovornjakov in 12 zveriženih avtomobilov, nekateri na boku, strehi. Petdeset poklicnih gasilcev iz vseh štirih izmen GRS je razbitine, pripeljane z odpada, razrezalo, še na dveh izposojenih avtobusih pa so se z različnim orodjem usposabljali za posredovanje ob najhujših prometnih nesrečah.

Ob hudih prometnih nesrečah je nujno potrebna psihofizična pripravljenost in usposobljenost gasilcev in takšna usposabljanja so nujno potrebna za učinkovito in varno posredovanje naše enote, sta si bila edina direktor GRS Kranj Tomaž Krišelj in poveljnik gasilske operative v GRS Matej Kejžar. Po poslušanju teorije v predavalnici so zunanji inštruktorji gasilce, ki kot enota širšega pomena opravijo vsak dan v povprečju po tri intervencije na območju Kranja, Šenčurja, Cerkelj, Nakla, Preddvora in Jezerskega, poučevali, na kaj vse morajo biti pozorni pri reševanju v prometnih nesrečah.

»Tehnika oziroma vozila se spreminjajo, materiali so čedalje lažji in trpežnejši. In vsemu temu moramo slediti. Najbrž bomo ugotovili, da nam kakšna orodja še manjkajo oziroma bi lažje ukrepali z drugačnimi orodji, kot jih imamo zdaj na voljo. Toda o tem, kaj bi bilo dobro dati v načrt za prihodnje leto, bomo sklepali po temeljiti analizi... Naš celoletni proračun sicer znaša 2,5 milijona evrov, za nakup opreme pa namenimo nekaj manj kot 10 odstotkov. Pri tem niso vštete naložbe, denimo maja letos smo pridobili nekaj več kot pol milijona evrov vredno večnamensko vozilo, ki ga skoraj v celoti plačala ustanoviteljica Mestna občina Kranj,« je dejal Krišelj.

Pozorni na novosti

Po besedah Mateja Kejžarja so kranjski poklicni gasilci lani opravili 150 intervencij v prometnih nesrečah. »Pomembno je, da sledimo novostim. Preden začnemo s posredovanjem, moramo biti pozorni na novejša vozila, saj so lahko hibridna, na električni ali plinski pogon. Najprej pa je treba vozilo stabilizirati, pozoren je treba biti na položaj sprožilnih mehanizmov za zračne blazine. Kajti če bi s hidravličnimi škarjami oziroma razpiralom presekali cilindre za aktiviranje zračnih blazin, lahko pride do eksplozije. S tem bi ogrozili sebe in ponesrečence, ukleščene v vozilu. Če se ob nesreči zračne blazine ne aktivirajo, moramo ob reševanju volanski obroč prekriti s posebno zaščitno ponjavo, da preprečimo efekt udara zračne blazine. Izrezovanj pa je manj kot nekoč, kajti kletka vozila je čedalje močnejša, pomembno pa je zmanjšanje poškodb vplival zakon, ki predpisuje privezovanje z varnostnimi pasovi,« je navedel Kejžar. Sicer pa združenje slovenskih poklicnih gasilcev dobiva pomembne informacije glede opreme in taktike tudi od FEU (Federation of the European Union Fire Officers Associations) in te poskušajo prenesti v Slovenijo.

V spomin zapisani 20 let stari detajli

Na vprašanje o najhujših nesrečah je Kejžar odgovoril, da sta mu v spominu ostali zlasti dve iz leta 2011, ko sta se prevrnila avtobusa, in je bilo 30 oziroma 12 poškodovanih. »Sodelavci so, kapo dol, znali ukrepati. Vendar se je treba vedno znova truditi in biti še boljši,« je poudaril. »Sicer pa bi se moji kolegi, če bi jih vprašal, ali se spomnijo nesreče izpred 20 let, vedeli natančno opisati, kako je bil denimo oblečen poškodovanec. Take stvari ostanejo v glavi. Prav zaradi stresa, ki ga doživljamo, imamo na postaji sodelavca, ki izvaja prve sprostilne razgovore. Miselnost, saj veš, kam si prišel v službo in zato nehaj jamrati, je namreč napačna. Običajno prvi pogovor opravi že vodja izmene in takrat se napravi manjša analiza, kaj bi lahko naredili bolje oziroma drugače,« je razložil Kejžar.

Inštruktor Milan Kroflič, zaposlen je pri proizvajalcu reševalnih orodij, nekoč pa je bil poklicni gasilec, je izpostavil sodelovanje s proizvajalci avtomobilov. Na leto, zato da bi pridobili informacije in zagotovili večjo varnost na cestah, razrežejo več kot 50 novih vozil, zlasti nemških, najdražji med njimi je bil letos maybach mercedes. »Vodja intervencije ima dve minuti časa, da poda informacije in praktične rešitve, po njegovih navodilih pa potem izvedejo reševanje. Vedno sta pripravljena vsaj dva načrta, kajti če se prvi izkaže za neustreznega, se takoj preide na drugega ali tretjega,« je razložil. Na vprašanje, ali gasilci med intervencijo razmišljajo, koga rešujejo, je odgovoril, da izurjeni izklopijo čustva. »Reševal sem že mlajše poškodovance v prometnih nesrečah in podzavestno razmišljaš o svojih otrokih. Bolj ko si usposobljen, lažje to prenašaš in to lahko odrivaš na stran. Stresu pa se ni mogoče izogniti,« je poudaril Kroflič.