Izvedenci zdravniške kolege rešili odgovornosti

Ljubljana – Starši dečka Nejca, ki je oktobra 2003 umrl v starosti treh let in pet mesecev, so prepričani, da bi bil sin še živ, če bi zdravniki pravočasno potrdili dedno bolezen in ga pravočasno tudi zdravili. A bodo glede na ugotovitve ljubljanskih izvedencev o tem težko prepričali sodišče.

Zdravniki ljubljanske pediatrične klinike kljub opozorilom o možnosti, da deček boleha za redko dedno boleznijo, in jasno izraženem sumu nanjo niso opravili preiskave, s katero bi mu pravočasno postavili diagnozo in ga tudi pravočasno zdravili, pravi mati. Pri Nejcu so namreč (prepozno) odkrili, da je bolehal za motnjo imunskega sistema, za katero je značilen napačen odziv organizma na infekcijo z Epstein-Barrovim virusom (EB; virus herpesa), ki povzroča infekcijsko mononukleozo. Ta ne traja dolgo, a je za bolnike z XLP (X-vezana limfoproliferativna bolezen – gre za dedno bolezen imunskega deficita, vezanega na kromosom X) ponavadi usodna.

Genetsko preiskavo opravili šele po dečkovi smrti

Čeprav je mati od začetka nosečnosti opozarjala zdravnike na možnost genetske bolezni glede na to, da sta zanjo bolehala njena brata, ki sta še kot otroka umrla za posledicami okužbe z virusom EB in infekcijsko mononukleozo, bolezen pa se prenaša prek matere na moške potomce, zdravniki niso izvedli genetske diagnostike, s katerim bi potrdili materine sume. To so naredili šele po dečkovi smrti. Če bi pravočasno, ob rojstvu, potrdili limfoproliferativno obolenje, vezano na kromosom X – bolezen, ki bi jo bilo mogoče pozdraviti s transplantacijo kostnega mozga (darovala bi ga sestra dvojčica) – bi imel njen sin 90-odstotno možnost za preživetje, trdi. Transplantacijo so tako opravili šele, ko je Nejc že zbolel za virusom EB, tri dni pozneje pa je umrl. Od ljubljanskega kliničnega centra in zavarovalnice Adriatic Slovenica dečkovi starši in sestrica s tožbo terjajo 62.593 evrov odškodnine.

Tožena bolnišnica po drugi strani očitke zavrača in trdi, da so dečka zdravili skladno z medicinsko doktrino ter da ni povezave med smrtjo in ravnanjem zdravnikov. Zato sta KC in zavarovalnica zadovoljna z mnenjem komisije za izdelavo izvedenskih mnenj ljubljanske medicinske fakultete, ki v ravnanju zdravnikov ni našla malomarnosti, zdravljenje pa je ocenila za primerno takratnemu znanju o zdravljenju te bolezni in skladno s priporočili v literaturi.

A pooblaščenec tožnikov odvetnik David Sluga meni, da mnenje ni objektivno, ker je izvedenska komisija statusno prepletena s kliničnim centrom, poleg tega so v njem pomanjkljivosti, komisija pa na konkretno vprašanje, ali sta bili diagnostika in transplantacija prepozna oziroma zakaj pri dečku ni bila opravljena tako imenovana genetika kljub jasni indikaciji bolezni, sploh ni odgovorila niti v dopolnitvi mnenja.

Drugega izvedeniškega mnenja vendarle ne bo

Čeprav je ljubljanska okrožna sodnica Doris Jarc pred dvema letoma ugodila njegovemu predlogu za postavitev novega izvedenca iz tujine, drugega izvedeniškega mnenja vendarle ne bo. Potem ko je sodišče maja lani po skoraj letu dni odločanja zavrnilo tožničino prošnjo za brezplačno pravno pomoč (to vključuje tudi predujem za stroške sodnega izvedenca), bi morala mati plačati 18.000 evrov predujma za plačilo tujega izvedenca. Ker takega zneska ni zmogla zbrati, zaradi česar sodišče ni imenovalo tujega izvedenca, je Sluga na zadnjem naroku predlagal postavitev novega izvedenca iz Slovenije, a je sodnica tak predlog zavrnila.

Sluga je prepričan, da je s tem zagrešila več kršitev, saj je pred tem že sprejela sklep o postavitvi drugega izvedenca, poleg tega bi morali izvedenci ljubljanske fakultete, ki so izdelali mnenje, to podati na glavni obravnavi, kjer bi jih lahko tudi neposredno zaslišali. Sodišče bi moralo klinični center tudi pozvati, naj v spis vloži vse tiste listine (manjkajo menda temperaturni listi), »ki jih očitno skriva pred tožnico in sodiščem«, zaslišati pa bi morali tudi dečkovo mater. »Še vedno pa ni odgovora, zakaj v kliničnem centru niso opravili genetske preiskave, čeprav so bile za to jasne indikacije,« dodaja.

Odvetnik je opozoril tudi na dolgotrajnost sojenja, saj sodišče približno pet let ni opravilo nobenega procesnega dejanja, vpogled v sodni spis je bil njegovi stranki onemogočen, saj je bil spis voden v nasprotju s pravili sodnega reda, kršena so bila tudi pravila vročanja vlog, je našteval odvetnik in poudaril, da je svojo stranko celo odvrnil od vložitve nadzorstvene pritožbe, saj je pričakoval vsebinsko rešitev spora.

A sodnice njegove navedbe niso omajale. Postopek je končala, sodba pa izide pisno. Glede na edino mnenje, ki je v spisu in je ugodno za toženo bolnišnico, najbrž ni težko ugotoviti, kakšna bo.