Izvedenec: Bolje bi bilo, če Klasje premoženja ne bi prodalo

Celje – Poslovnež Tomaž Ročnik in nekdanja direktorica Klasja Dragica Veršič (prej Murko) vztrajata, da sta s posli leta 2007, ko je Ročnikova družba Millcom v nekaj minutah postala lastnica vsega premoženja Klasja, družbo reševala. Sodni izvedenec Drago Dubrovski je dejal, da ni ugotovil pozitivnih posledic posla, Klasje pa zaradi tega tudi ni slabše poslovalo.

Klasje je leta 2007 družbi Millcom prodalo svoje premično in nepremično premoženje. V enem dnevu je Millcom dobil kredit v višini 11,5 milijona evrov, denar dal Klasju kot kupnino za premoženje, Klasje pa je še istega dne denar vrnilo Millcomu kot avans za najemnino. Tožilstvo trdi, da sta Ročnik in Veršičeva s tem zlorabila položaj in oškodovala družbo. Obtožena pa trdita, da sta družbo reševala pred denacionalizacijskimi upravičenci, ki so podali zahtevek za nepremičnino v Ljubljani.

Kako bi to Klasje rešilo glede na to, da bi denacionalizacijski upravičenci v vsakem primeru lahko podali izvršbo, ni znano. Je pa sodni izvedenec ekonomske stroke Drago Dubrovski prav tako podvomil o njuni izjavi: »Težko bi pritrdil, da sta to morala narediti zaradi denacionalizacijskih upravičencev. To ni bila takšna grožnja družbi. Izvršba bi bila kratkotrajna glede na takratne prilive Klasja.« Zakaj so se tega lotili, ostaja vprašanje, Dubrovski smisla v tem ni videl: »Takšen posel ni imel poslovnega razloga, dvom vzbuja tudi njegova začasnost.« Sprva je bilo najprej mišljeno, da bo premoženje v Millcomovi lasti deset let, pozneje je bila pogodba podaljšana na 20 let.

Koliko škode?

Premoženje je Millcom Klasju vrnil leta 2013, leto dni po tem, ko je nekdanja predsednica nadzornega sveta Irena Stanka Čurin podala kazensko ovadbo zaradi dogajanja v Klasju leta 2007. »Klasje ni imelo potrebe, da bi naredilo takšen posel. Oškodovanja ni bilo, ker so bile nepremičnine vrnjene, lahko pa bi nastalo,« je dejal Dubrovski. Tožilka specializiranega tožilstva Mojca Petan Žura ga je opozorila, da so se nepremičnine vrnile s hipotekami za druga Ročnikova podjetja. Dubrovski je pojasnil, da hipoteka zniža vrednost nepremičnine le, če je unovčena. To se je tudi zgodilo. V primeru najmanj dveh pekarn sta kupnino ob prodaji dobili dve Ročnikovi podjetji, ki sta imeli vpisano hipoteko.

Je pa Dubrovski dejal, da je takšna prodaja premoženja izreden dogodek, ki mora biti v letnem poročilu. Prav na to opozarja Čurinova, da o takšnem načinu prodaje sploh ni bila obveščena. Dubrovski je še dodal, da ta posel ni imel vpliva na plačilno sposobnost družbe, likvidnost je bila enaka: »Bolje bi bilo, če Klasje premoženja ne bi prodalo, ker je bilo potrebno. Ali da bi vsaj kupnino porabili za kaj drugega.« Kupnina je šla v celoti za avans najemnine.

Sojenje Ročniku in Veršičevi naj bi končali še letos, med pričami, ki jih še morajo zaslišati, pa je tudi nekdanji minister Metod Dragonja.