Izvedenec o psihičnih težavah nekdanjega veleposlanika Reberca

Ministrstvo za zunanje zadeve s tožbo od nekdanjega veleposlanika v Španiji zahteva povračilo škode.

Objavljeno
28. marec 2017 18.31
PETER REBERC, NEKDANJI VELEPOSLANIK V SPANIJI, FOTO: BOSTJAN CELEC
Iva Ropac
Iva Ropac

Koper – Peter Reberc že ob nastopu funkcije veleposlanika v Madridu leta 2007 zaradi psihotične motnje ni bil sposoben opravljati svoje službe, meni izvedenec psihiatrije, s čigar zaslišanjem so na koprskem delovnem sodišču končali dokazovanje v obravnavi tožbe, s katero država od Reberca terja 73.000 evrov.

Izvedenec psihiatrične stroke Dragan Terzič, ki so ga po navodilih višjega sodišča pritegnili k sodelovanju v ponovljenem sojenju, je pojasnil, da je Reberc že pred nastopom položaja veleposlanika trpel za psihotično motnjo v povezavi z obsesivno-kompulzivno motnjo. Pri prvi je šlo za to, da je slišal glasove in imel občutek, da ga zasledujejo, obsesivno-kompulzivna motnja pa se je navzven kazala v povsem iracionalnih dejanjih kopičenja nepotrebnih stvari, poroča STA. »Gre za psihotičnega bolnika, ki je zaradi bolezni počel nerazumne stvari, med drugim tudi to, da je kopičil različne predmete.«

O tem ni nikomur spregovoril, zaradi nadpovprečne inteligence pa mu je bolezen uspelo prikrivati. Izvedenec je pojasnil, da bolnik pri psihotični motnji ni zmožen oceniti realnosti, temveč reagira v skladu s tem, kar sam občuti kot realno. Izvedenec meni, da je imel Reberc sicer vmesna obdobja miru, da pa je bila bolezen bolj ali manj vseskozi navzoča. Glede dejanj, ki jih je storil pod vplivom teh motenj, je pojasnil, da je bila Reberčeva »realitetna kontrola« povsem zabrisana. Tudi če se je kdaj pa kdaj zavedal, da to, kar počne, ni v redu, pa se tem dejanjem ni mogel upreti, poroča STA.

Negospodarni nakupi

Spomnimo, da je moral Reberc predčasno zapustiti Madrid zaradi sumljivih poslov pri porabi proračunskega denarja. V izrednem nadzoru na veleposlaništvu je namreč zunanje ministrstvo ugotovilo, da je v času svojega mandata od februarja 2007 do avgusta 2010 med drugim nabavil 1800 kozarcev, 77 cedilnikov, sto zajemalk, pet vrtalnih strojev, 11 sekir, 15 macol, 107 izvijačev in za 4700 evrov žarnic. Z davkoplačevalskim denarjem je kupil še za 11.490 evrov orodja, knjižnega gradiva, ki presega letno kvoto za osnovna sredstva, prav tako bralne sposobnosti posameznika, za 40.200 evrov goriva in tako dalje. Med najbolj nenavadnimi nakupi je bil glodavec - puščavski skakač.

S pričanjem izvedenca Terziča je sodišče končalo dokazni postopek, sodišče pa bo sodbo sporočilo pisno. Oktobra 2015 je prvostopenjsko sodišče razsodilo, da so bili nakupi v nasprotju z navodili o finančnem in materialnem poslovanju predstavništev, da so bili nenamenski in negospodarni, a je hkrati zavzelo stališče, da bi moralo ministrstvo za zunanje zadeve v okviru finančnega nadzora odreagirati prej in odločneje, s čimer bi škodo delno preprečilo. Zaradi soodgovornosti Republike Slovenije je Rebercu naložilo plačilo 36.819 evrov, kar je polovica vtoževane vsote, odgovornost za drugo polovico pa je naložilo državi zaradi neučinkovitosti ministrstva (država je sprva terjala 103 tisočake, a je sodišče del zahtevka pred časom zavrnilo zaradi zastaranja, tako da zdaj odloča še o 73.639 evrov). Višje delovno sodišče je sodbo na pritožbo obeh strani razveljavilo in zadevo vrnilo v novo sojenje.

Pregled rezidence

Zoper Reberca na ljubljanskem okrožnem sodišču teče tudi kazenski postopek. Na predobravnavnem naroku pred skoraj tremi leti ni priznal krivde, a se sojenje še ni začelo, čeprav je Reberc po mnenju izvedenca psihiatrije kljub zdravstvenim težavam sposoben zanj. Obtožnica pa se s potekom časa tanjša, saj je vmes absolutno zastaral pregon za nekatere očitke.

Pred dnevi smo poročali, da je Reberc izgubil tožbo, s katero je od države terjal odškodnino zaradi pregleda rezidence. Prav ta je razkril, kako zapravljiv je bil Reberc med svojim službovanjem na veleposlaništvu. Reberc je trdil, da so mu bile z nezakonitim vstopom - preiskavo in fotografiranjem rezidence, v kateri je živel z družino - kršene osebnostne pravice, zato je od Republike Slovenije zahteval dobrih 75.000 evrov. Potem ko mu je prvostopenjsko sodišče dosodilo 5000 evrov, je višje sodišče sodbo spremenilo in tožbeni zahtevek zavrnilo v celoti.