Izvedenec: Oškodovanje ZD Velenje obstaja

Direktor zdravstvenega doma Jože Zupančič trdi, da je za vse kriva nepreglednost.

Objavljeno
05. marec 2015 16.45
kuralt sojenje
Špela Kuralt, kronika
Špela Kuralt, kronika
Velenje – Na tukajšnjem okrajnem sodišču se je z zaslišanjem izvedenca ekonomske stroke Igorja Klinarja nadaljevalo sojenje direktorju Zdravstvenega doma Velenje Jožetu Zupančiču. Tožilstvo mu očita nevestno delo v službi, izvedensko mnenje in njegova dopolnitev pa Zupančiču nista v prid. Tožilstvo je napovedalo spremembo obtožnega predloga.

Jože Zupančič se je na zatožni klopi znašel zaradi previsokih plač sedmih zaposlenih. Ker jih je razporedil v previsok plačni razred, so od septembra 2008 do maja 2011 prejemali previsoke plače in po oceni tožilstva je zdravstveni dom s tem oškodoval za 176.000 evrov. Zupančič se ves čas brani, da so bile napake pri prevedbi plač v večini zavodov, da je bila zakonodaja nepregledna.

Izvedenec Igor Klinar meni drugače: »Ne bi se strinjal, da je to posledica nedorečene zakonodaje. Leta 2008 so bile na spletni strani ministrstva vse prevedbe.« Je pa povedal, da to verjetno ni osamljen primer in da nekateri ne bodo nikoli odkriti. Klinar je še dodal, da je ob dopolnitvi mnenja ugotovil še dodatno oškodovanje, in sicer je glavna sestra v pregledanem obdobju prejela dobrih 14.600 evrov preveč denarja. Ta sicer ni dobila največ. Ena izmed zaposlenih je v tem času dobila okoli 36.000 evrov preveč izplačanih plač. Klinar je ugotovil, da se je nekaterim plača dvignila za okoli 35 odstotkov, ob tem, da so še vedno opravljali isto delo.

Navodila so bila

Tožilec Darko Oprešnik je Zupančiču predstavil dokument ministrstva za zdravje, ki ga je to konec leta 2009 poslalo vsem zdravstvenim zavodom. V njem je med drugim pisalo, da uslužbenci, ki nimajo ustrezne izobrazbe, pa delajo na delovnih mestih, ki zahtevajo višjo izobrazbo, tam lahko ostanejo, da pa morajo imeti plačo, ki ustreza njihovi izobrazbi. Zakaj tega v ZD Velenje niso popravili, je Zupančič odgovoril, da bodo slej ko prej vsi tako plačani, da pa prevedba plač ni bila pregledno vodena. Tožilca je zanimalo še, ali pri 303 zaposlenih, med katerimi je precej takih z ustrezno visoko izobrazbo, ni bilo nikogar, ki bi te ljudi lahko nadomestil na njihovih delovnih mestih. Zupančič je odgovoril, da bi potem morali njih nadomeščati delavci, ki so bili na teh sedmih delovnih mestih, pa so dobro delali.

Okrajni sodnik Franc Lesnik je tako logično vprašal, ali je bilo njegovo vodilo pri uvrščanju zaposlenih v plačne razrede odgovornost in zahtevnost dela, ne pa skladnost z zakonom. Nadaljeval je z vprašanji, kako, da niso imeli nobenih težav s prevedbo plač po maju 2011, ko je končno poročilo ministrstva za zdravje ugotovilo nepravilnosti in da nekdanji vodja reševalne službe Janez Kramar, ki je zadevo naznanil, očitno nikoli ni imel težav z razumevanjem. Po Zupančičevem ugovarjanju, je dejal še, da postopek ni na sodišču po Kramarjevi zahtevi: »Se je pa v nadaljevanju izkazalo, da se ne moti dosti.«

Sojenje se bo nadaljevalo aprila, tožilec Oprešnik pa mora modifikacijo obtožnega predloga spisati v 15 dneh.