Tiskane izdaje
Ljubljana »Krivde v obtožnici ne priznam,« je na predobravnavnem naroku dejal Jan Kočić, 22-letni voznik audija A7, ki je marca letos na prehodu za kolesarje na Celovški cesti silovito trčil v 20-letno kolesarko Ino G., ki je umrla na kraju nesreče.
Že prihodnji teden se bo na ljubljanskem okrožnem sodišču, pred sodnikom Marjanom Pogačnikom, začela glavna obravnava, na kateri bodo sodili Janu Kočiću. Brezposelni delavec iz Ljubljane je 22. marca z audijem peljal po desnem pasu Celovške ceste iz smeri Šentvida proti središču mesta. Ko je pripeljal do križišča z Bravničarjevo in Korenčanovo ulico, ni upošteval barve luči na semaforju in - pravi tožilstvo - pri rdeči luči zapeljal skozi križišče: pri tem pa je silovito trčil v 20-letno kolesarko Ino G., ki je na prehodu za kolesarje pravilno prečkala Celovško cesto. Siloviti trk prehitrega avtomobila jo je zbil 60 metrov stran, kjer je podlegla poškodbam. Ena od očividk, ki bo prihodnji teden pričala na sodišču in je tedaj stala v bližini križišča, naj bi policistom povedala, da je avtomobil pridivjal skozi rdečo luč, zaradi udarca pa je kolesarka »dobesedno poletela čez celo križišče in še naprej«.
Malomarnost ali nevarna vožnja?
V preiskavi so policisti preiskovali v smeri, da je Kočić povzročil prometno nesrečo iz malomarnosti, kar je kaznivo dejanje, za katero je zagrožena kazen do osmih let zapora. Toda potem so zbrali dokaze za kazensko ovadbo zaradi nevarne vožnje, saj naj bi dovoljeno hitrost, ki je na tem odseku 70 kilometrov na uro, prekoračil za najmanj 50 kilometrov na uro. Kot je ugotovil eden od izvedencev, naj bi Kočić v času prometne nesreče, torej ob trku, vozil celo od 120 do 140 kilometrov na uro. Zato je osumljen kaznivega dejanja nevarne vožnje v cestnem prometu, kjer je zagrožena kazen do 12 let zapora. Po neuradnih podatkih pa naj bi tožilstvo zanj zahtevalo kazen sedmih let zapora.
Po predlogu tožilstva bodo poleg prič zaslišali tudi dva izvedenca cestno-prometne stroke, obramba pa predlaga dodatne priče in natančnejšo preveritev kar nekaj dejstev ter postavitev novega izvedenca. Obrambo bodo očitno gradili na dokazovanju, kot je poudaril Kočićev zagovornik Benjamin Peternelj, da je v smeri Kočićeve vožnje v času prometne nesreče na semaforju gorela zelena luč. Na tem vztraja tudi sopotnik v Kočićevem avtomobilu, ki naj bi bil prepričan, da je Kočiću gorela zelena luč na semaforju, videl pa naj bi tudi, da je kolesarka čez cesto peljala ob rdeči luči.
Da pa bi v resnici preverili sinhroniziranost semaforjev na Celoški cesti, obramba predlaga zaslišanje vzdrževalca računalniške mreže semaforjev javnega podjetja Ljubljanska parkirišča in tržnice, ki bo natančneje predstavil sistem delovanja semaforjev na Celovški cesti. To je povezano tudi s točnim časom prometne nesreče - ta se je zgodila ob 22:46:44 -, kar je zabeležil tudi GPS vozila. Zato obramba predlaga podroben ogled kraja dogodka oziroma semaforja v času, ko se je zgodila prometna nesreča, saj, trdi Kočićev zagovornik, so dosedanja preverjanja na terenu pokazala, da je v času, ko se je zgodila prometna nesreča, na semaforju iz smeri, iz katere je vozil Jan Kočić, gorela zelena luč. Obramba predlaga tudi zaslišanje izvedenca računalniške forenzike, ki naj bi potrdil istovetnost časa v GPS-sistemu vozila in uro, po kateri dela sistem semaforjev na Celovški cesti.
Dva izvedenca, dve hitrosti vožnje
Do sedaj sta hitrost vožnje Jana Kočića preverjala dva izvedenca za cestnoprometno stroko, ki sta prišla do različnih ugotovitev glede hitrosti, s katero naj bi Jan Kočić zapeljal v križišče in zbil Ino G. Zaradi različnih metodologij je prvi strokovnjak ocenil, da je bila hitrost Kočićevega audija od 102 do 105 kilometrov na uro, drugi pa je ugotovil, da je bila hitrost višja, od 120 do 140 kilometrov na uro. Pri tem prvi ni opravil izračunov trčnih hitrosti, ampak je oceno podal na podlagi dolgoletnih izkušenj in crash testov, drugi pa je trčno hitrost ugotavljal z izračuni. Toda zaradi velikih razhajanj pri izsledkih obeh izvedencev obramba predlaga strokovno oceno tretjega izvedenca, ki naj bi pojasnil Kočićevo hitrost vožnje ob trku.
S hitrostjo se namreč spremeni tudi teža očitanega kaznivega dejanja, saj je v primeru, da je Kočić vozil več kot 50 kilometrov na uro nad dovoljeno hitrostjo, dejanje opredeljeno kot kaznivo dejanje nevarne vožnje v cestnem prometu, za kar je zagrožena kazen do 12 let zapora. V primeru, da je nesrečo povzročil pod to hitrostjo, pa je nesrečo povzročil iz malomarnosti, za kar je zagrožena kazen do osem let zapora.
Jan Kočić je že od marca naprej v priporu, saj mu ga je preiskovalna sodnica odredila nekaj dni po nesreči zaradi možnosti ponovitve. Eden od argumentov za pripor je bil tudi v tem, da so policisti Jana Kočića kljub mladosti in relativno kratkemu vozniškemu stažu že večkrat obravnavali zaradi prekrškov v cestnem prometu. Na tokratnem predobravnavnem naroku se je potrdilo, da je bil obtoženi že obsojen zaradi kaznivega dejanja velike tatvine, prav tako pa naj bi bil zaradi tatvine pogojno obsojen tudi v Piranu.
Zagovornik Benjamin Peternelj, ki je med dokaze uvrstil tudi pismo obtoženca, ki ga je naslovil na družino pokojne Ine G., pa še opozarja, da daje tožilstvo preveliko težo Kočićevemu kršenju cestnoprometnih predpisov.
