Tiskane izdaje
Ljubljana - Na ljubljanskem delovnem in socialnem sodišču je bilo včeraj predvideno zaslišanje Janeza Remškarja, nekdanjega direktorja Onkološkega inštituta Ljubljana, ki toži to ustanovo zaradi njegove razrešitve. Prvi narok je minil v ugibanjih, ali je bolan ali pa zavlačuje postopek.
Septembra 2015 je svet zavoda Onkološkega inštituta Ljubljana razrešil takratnega direktorja Janeza Remškarja, ki je mandat nastopil pred dvema letoma. Očitali so mu neizpolnjevanje sklepov sveta ter pomanjkljivosti na področju kakovosti in urejanja notranjih odnosov na inštitutu. Sporen pa je bil tudi način, kako je kirurgu Eriku Breclju vročil opomin pred odpovedjo delovnega razmerja.
»Zahteva tožnika je neutemeljena«
»Sklep o razrešitvi Janeza Remškarja je v celoti zakonit. Odškodnina v višini 93.000 evrov, ki jih zahteva tožnik, pa je v celoti neizkazana in neutemeljena,« pravi Irena Dobravc Tatalovič, zagovornica tožene stranke. Dodaja še, da Remškarjeva razrešitev ni bila posledica enkratne napake, ampak številnih napak, ki so se kopičile dve leti, vse od njegovega imenovanja. »Šlo je za ignoriranje sklepov zavoda, njihovo neizvajanje in s tem škodovanje instituciji, ki je ključnega pomena za zdravje vseh nas,« pravi Irena Dobravc Tatalovič.
Janez Remškar je bil razrešen 9. septembra 2015, na 13. seji sveta zavoda, potem pa je imel več kot mesec dni časa za odgovor na navedbe sveta. A njegov odgovor je bil splošen, nekaterih navedb pa sploh ni komentiral, pravi zagovornica Onkološkega inštituta Ljubljana: »Člani sveta so ga celo pozvali, naj dopolni svoj odgovor, a je njihovo ponudbo zavrnil oziroma jih je spet ignoriral. Svet pa se je v razrešnici opredelil le do nekaj njegovih najpomembnejših napak.«
Deset tisočakov za duševne bolečine
Po razrešitvi je Remškar vložil tožbo zoper onkološki inštitut, saj naj bi ga razrešili nezakonito, brez razloga, obenem pa naj bi bila razrešitev maščevanje kirurga Erika Breclja. Zato Remškar v tožbi zahteva nekaj manj kot 93.000 evrov - natančneje, 92.884,33 evra -, od tega naj bi bila večina zahtevanega zneska oziroma 78.000 evrov nadomestilo za plače, ki bi jih dobil do konca mandata, 10.000 evrov zaradi duševnih bolečin in preostalih 4500 evrov za neizrabljen dopust.
Včeraj naj bi bil zaslišan na prvem naroku, vendar je njegova odvetnica Nastja Gojtan iz odvetniške pisarne Matoz sodnemu senatu prinesla zdravniško opravičilo, da se Janez Remškar naroka ne more udeležiti zaradi bolezni. »Ima povišano temperaturo s kontinuiranim kašljem, ki otežkoča njegov govor,« je razložila.
Zbolel čez noč
Zagovornica tožene stranke Irena Dobravc Tatalovič, pa je podvomila o opravičilu, ki ni bilo napisano na predpisanem obrazcu, poleg tega pa je bila v spis pred kratkim vložena vloga tožnika, ki želi, da ga zastopa odvetnik Franci Matoz osebno, ki pa je imel včeraj drugo obravnavo. »Lahko razumemo, da je prišlo do nenadne bolezni kar čez noč, vendar želimo v izogib neutemeljenemu podaljševanju tega postopka opozoriti na to dejstvo z namenom, da se to ne bi več ponavljalo,« je opozorila Dobravc Tatalovičeva.
Sodni senat, ki mu predseduje sodnica Klavdija Ana Magič, je zato zahteval, naj tožnik v treh dneh dostavi zdravniško opravičilo, ki bo napisano na pravem formularju. Potem pa so se strani dogovorile, da se med številnimi točkami, ki jih je svet zapisal ob razrešitvi Janeza Remškarja, v nadaljevanju sojenja osredotočijo na dva sklopa, je poudarila Dobravc Tatalovičeva: »Iz predloženih listin izhaja, da je šlo za kontinuirano, dalj časa trajajoče kršenje delovnih obveznosti generalnega direktorja in da so navedbe v povezavi z nedopustnimi pritiski dr. Breclja pravno neutemeljene.«
Sodišče pa se ne bo ukvarjalo z drugimi točkami iz sklepa o Remškarjevi razrešitvi, to je sklepi, ki so povezani z medicinsko opremo, programom Dora in vodovodom onkološkega inštituta, kar so bile teme, na katere je svet zavoda sicer opozoril v sklepu o razrešitvi, a niso bile razlog za Remškarjevo razrešitev. »Te točke so bile v sklepu zaradi nepravočasnega poročanja in napačnih dejstev, niso pa bile razlog za Remškarjevo razrešitev,« je povedala Zlata Štibler Kisić, direktorica Onkološkega inštituta Ljubljana.
V nadaljevanju sojenja bodo zaslišali vsaj devet ljudi, večinoma iz sveta zavoda in z onkološkega inštituta, naslednja obravnava pa bo konec aprila.
