Janša in Matoz oproščena krive ovadbe tožilke

Ljubljana − Senat ljubljanskega okrožnega sodišča je Janeza Janšo in njegovega odvetnika Francija Matoza oprostil krive ovadbe nekdanje tožilke Branke Zobec Hrastar, je pa Matoza spoznal za krivega žaljive obdolžitve nekdanje tožilke. Tožilstvo bo o pritožbi razmislilo, Matoz pa jo je napovedal že danes.

Obtožnica je Janšo in Matoza bremenila, da sta v sostorilstvu krivo ovadila Zobec Hrastarjevo, ker sta sredi leta 2011 proti njej vložila kazensko ovadbo, v kateri sta navedla, da je v obtožnem predlogu v zadevi Patria kot ključni dokaz proti Janši navedla izmišljen in ponarejen dokument. Oba sta domnevno storila tudi kaznivo dejanje žaljive obdolžitve, ko sta ovadbo in očitke predstavila na novinarski konferenci junija 2011. V delu, ki se nanaša na žaljivo obdolžitev, je tožilstvo obtožbe proti Janši danes sicer umaknilo.

V ovadbi proti Zobec Hrastarjevi sta Janša in Matoz navedla, da je tožilka v obtožnem predlogu zapisala lažna dejstva zato, da bi škodila Janši. V obtožnem predlogu je namreč zapisala, da je bil Janša seznanjen s celotno zadevo Patria, slednje pa da jasno »izhaja iz elektronskega sporočila, ki ga je 8. septembra 2005 v imenu Ivana Črnkoviča poslala Marija Črnkovič in v katerem se Hansu Wolfgangu Riedlu (posredniku v poslu z osemkolesniki, op. a.) zahvaljuje za potrditev, da želi sodelovati z družbo Rotis, a da bodo morali vse skupaj še uskladiti še s predsednikom vlade.« To je bil v tistem času Janez Janša.

Zobec Hrastarjeva je danes zanikala, da bi navedeni zapis pomenil, da je Črnkovičeva elektronsko sporočilo poslala Riedlu. Medtem sta Janša in Matoz trdila, da pomeni ravno to in da je tožilka v obtožnem predlogu zamolčala, da je bilo sporočilo dejansko kot osnutek poslano njenemu možu, ta ga pa Riedlu sploh ni poslal.

V današnji razsodbi jima je pritrdil tudi sodni senat, ki ga je vodil sodnik Zvjezdan Radonjić. Po oceni senata lahko govorimo o tem, da je tožilka priredila obtožni predlog. Vprašanje, ali je to naredila namerno ali je šlo za napako, pa je senat pustil ob strani. Glede na to sta imela Janša in Matoz po oceni senata upravičen razlog, da sta v ovadbi proti tožilki zapisala, kar sta zapisala, zato ju je sodišče tudi oprostilo obtožb krive ovadbe.

Je pa za krivega žaljive obdolžitve spoznalo Matoza, ker je menda na novinarski konferenci junija 2011 dejal, da so vsi dokazi v obtožnem predlogu zgolj plod domišljije tožilke. Po besedah predsednika senata je Matoz vrhunski pravnik in kot tak ne more trditi, da v zadevi ni bilo nobenih dokazov. Ti so po mnenju predsednika senata bili, v to, kakšni so bili, pa se ni spuščal.

Matozu je zato določil denarno kazen v višini 4400 evrov, ki pa mu je ne bo treba plačati, če po pravnomočnosti zadeve eno leto ne bo storil istega kaznivega dejanja.

Za Janšo je bil tak sodni razplet jasen sam po sebi, vprašanje je bilo le, na kateri stopnji bi ga doživeli. Janša verjame, da bo tudi Matoz na eni od višjih instanc oproščen žaljive obdolžitve. Tudi Matoz je v izjavi po sodbi poudaril, da meje žaljive obdolžitve ni prekoračil, kar da bo dokazal. »Stališče Evropskega sodišča za človekove pravice in tudi našega ustavnega sodišča je, da je kritika lahko še dosti hujša in jo morajo tožilci prenesti,« je zatrdil Matoz. Ob tem opozarja, da morajo tudi tožilci natančni pri pisanju, tako kot mora biti on kot odvetnik natančen pri tem, kaj govori.

Sodnik, ki ga ima sicer za vrhunskega, je po njegovem mnenju izjavo vzel iz konteksta. »S pritožbo bom nedvomno uspel in bo sodba oprostilna tudi v tej točki,« je še prepričan. Ga pa veseli, da je sodnik zadevo hitro zaključil in jasno ugotovil, da je kazenska ovadba, ki sta jo z Janšo vložila, temeljila na dejstvih.

Zobec Hrastarjeva pa vztraja, da očitki na njen račun ne držijo. Ob odhodu s sodišča je še enkrat poudarila, da ni napisala, da je Badovinac Črnkovič poslala Riedlu elektronsko sporočilo. »Tako si oni razlagajo. Tudi sodnik si tako razlaga in to je njegova stvar, a jaz tega nisem zapisala,« je vztrajala. Spomnila je še, da se je kot tožilka v tej zadevi želela izločiti, a da ji tedanja generalna državna tožilka Barbara Brezigar ni ugodila.