Janša na očitke tožilstva ni odgovoril

Ljubljana – Potem ko je ljubljansko okrožno sodišče predsedniku SDS Janezu Janši 18. oktobra po pol leta in več neuspelih poskusih vendarle uspelo vročiti tožbo, ki jo je zoper njega vložilo specializirano tožilstvo po zakonu o odvzemu premoženja nezakonitega izvora, Janša v zakonskem roku ni vložil odgovora na tožbo. Sodišče odločitve glede nadaljnjega ravnanja še ni sprejelo.

Podatek, da Janša na tožbo ni odgovoril, pravzaprav niti ne preseneča. Janša, ki sicer ves čas trdi, da je odreditev finančne preiskave »nezakonita in neustavna«, tudi doslej ni »sodeloval« v postopku. Ko ga je tožilstvo po koncu finančne preiskave povabilo na narok, da vpogleda v zbrane podatke, se o njih izjavi in predlaga dokaze, se povabilu ni odzval, sodišče pa je imelo nemalo težav tudi pri vročitvi tožbe, saj mu je to uspelo vročiti šele pol leta po vložitvi.

Nadomestna vročitev

Najprej je poskušalo po Pošti Slovenije, a je ta zavrnila osebno vročanje pošiljke, ker je težja od dveh kilogramov, sodni kurir ni bil uspešen, saj se Janša ni odzval na obvestilo, kje lahko prevzame pošiljko, zasebni vročevalec je vročitev odklonil. Osebna vročitev oktobra na sodišču po koncu pravde med SDS in državo zaradi afere Patria prav tako ni bila uspešna, saj Janša pošiljke od uslužbenca sodišča ni želel prevzeti.

Sodišče mu je tožbo s prilogami, ki vsebuje več kot 800 listin, končno vročilo 18. oktobra na delovnem mestu v državnem zboru s tako imenovano nadomestno vročitvijo v skladu s 140. členom zakona o pravdnem postopku, so takrat pojasnili na ljubljanskem okrožnem sodišču.

Janša tudi ves čas trdi, da je tožba, vložena 18. aprila letos, prepozna, saj da se je skrajni rok za njeno vložitev iztekel 14. aprila pred dvema letoma glede na to, da se je finančna preiskava končala sredi marca 2015. A na tožilstvu vztrajajo pri stališču, da zakon o odvzemu premoženja nezakonitega izvora (Zopni) ne določa roka za vložitev tožbe in da jih glede na določbe zakona veže rok enega meseca za vložitev tožbe le v primeru, če je odrejeno začasno zavarovanje, česar pa v Janševem primeru ni bilo.

Janša je imel možnost v 30 dneh od vročitve odgovoriti na tožbo, a tega, kot so nam potrdili na ljubljanskem okrožnem sodišču, ni storil. »Odgovor na tožbo ni bil vložen in v zadevi še ni razpisan narok, prav tako še ni sprejeta odločitev glede nadaljnjega ravnanja.«

Sicer pa ima razpravljajoča sodnica več možnosti v nadaljevanju postopka. Zakon o pravdnem postopku določa, da sodišče izda zamudno sodbo, s katero ugodi tožbenemu zahtevku, če toženi v roku 30 dni ne odgovori na tožbo, ker se šteje, da se s tožbenimi navedbami strinja. To sodišče stori, če so izpolnjeni določeni pogoji, in sicer, da je toženemu tožba pravilno vročena v odgovor, da ne gre za zahtevek, s katerim stranke ne morejo razpolagati, da izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka iz dejstev, ki so navedena v tožbi, ter da dejstva, na katera se opira tožbeni zahtevek, niso v nasprotju z dokazi, ki jih je predložil sam tožnik (v tem primeru tožilstvo), ali z dejstvi, ki so splošno znana. Izdaja zamudne sodbe se odloži, če je treba, da se o okoliščinah iz prejšnjega odstavka poprej dobijo obvestila. Če iz dejstev v tožbi ne izhaja utemeljenost zahtevka, pa izda sodišče sodbo, s katero tožbeni zahtevek zavrne.

Doslej dve zamudni sodbi

Sodišče sicer lahko tudi razpiše narok, čeprav toženi na tožbo ni odgovoril, če pa ima pomisleke glede skladnosti določil Zopnija z ustavo, ni izključena niti vložitev pobude za ustavno presojo. To je na primer storil sodnik v primeru Dragana Tošića tik pred izdajo sodbe in ustavni sodniki so ugotovili neskladnost le v manjšem delu enega odstavka starega zakona, ki govori o pomešanem premoženju. Gre namreč za primer, ko je izvor določenega premoženja oziroma predmeta delno legalen, delno pa ne, Zopni pa je omogočal odvzem celotnega »pomešanega« premoženja. Ustavno sodišče je doslej izdalo več odločb glede Zopnija, a razen nekaj manjših neskladnosti nekaterih določb drugih neskladij (doslej) ni ugotovilo, imajo pa ustavni sodniki na mizi še nekaj pobud glede Zopnija.

Če se bo sodišče vendarle odločilo za izdajo tako imenovane zamudne sodbe v Janševem primeru, to ne bo prva zamudna sodba v postopkih po Zopniju. Doslej je sodišče izdalo šest sodb, s katerimi je delno ali v celoti ugodilo tožilstvu, od tega sta dve zamudni sodbi in obe sta pravnomočni. Ne bo niti prva zamudna sodba za Janšo, saj je velenjsko okrajno sodišče taki sodbi izdalo v primeru odškodninskih tožb novinarke in urednice RTV Slovenija Eugenije Carl in Mojce Šetinc Pašek, v skladu s katerima jima mora Janša plačati 6000 evrov odškodnine zaradi žaljivega tvita, v katerem ju je označil za odsluženi prostitutki.

Kako se bo sodnica odločila v Janševem primeru, še ni znano, se pa zadeve za odvzem premoženja nezakonitega izvora morajo obravnavati prednostno, določa zakon.

Specializirano tožilstvo je doslej vložilo 22 tožb po Zopniju zoper skupaj 51 fizičnih in osem pravnih oseb, skupna vrednost vloženih tožbenih zahtevkov pa znaša 28 milijonov 224.098,26 evra, so nam povedali na tožilstvu.