Tiskane izdaje
Ljubljana − Ob 9. uri je višje sodišče začelo s sejo, na kateri so odločali o pritožbi zagovornikov obsojenih Janeza Janše, Toneta Krkoviča in Ivana Črnkoviča. Seja se je proti pričakovanjem končala že nekaj minut po 13. uri.
Pred sodiščem veliko število podpornikov
Kljub temu da Janši, Krkoviču in Črnkoviču danes ne bi bilo treba priti na sodišče, saj je navzočnost obvezna le za zagovornike, so se nekaj minut pred deveto uro vsi sprehodili skozi vrata sodišča, kjer so zaradi protesta v podpodoro Janši, na katerem je med množico opaziti tudi pomembne predstavnike SDS, nekoliko okrepili varovanje.
Prihod trojice so podporniki pospremili z aplavzom.
Odločitve danes ni bilo
Odločitev višjega sodišča danes sicer ni bila znana. Senat se bo po besedah predsedujočega Milana Štruklja poskušal držati roka 30 dni, v katerem bi morali poslati pisno odločitev, a bi lahko zaradi obsežnosti gradiva in zapletenosti primera odločbo izdali tudi pozneje.
Štrukelj je na današnji seji uvodoma še pojasnil, da pritožbeno sodišče v skrajšanem postopku ponavadi ne razpisuje javne seje, to stori le, kadar senat oceni, da bi bila prisotnost strank koristna za razjasnitev stvari. Vendar se senat za to možnost redko odloča, večinoma strank tudi ne obvešča, kdaj bo sejo opravil, je nadaljeval.
Sodbi očitajo kršitve kazenskega zakona
Janšev odvetnik Franci Matoz je v obrazložitvi pritožbe pojasnil, da sodbi očitajo kršitve kazenskega postopka in kazenskega zakona. Sodba po njegovih besedah ne premore odločilnih dejstev, sklepanje prvostopenjskega sodišča je zmotno in zato je zmotno tudi ugotovljeno dejansko stanje, piše STA.
V sodbi ni predstavljenega niti enega neposrednega dokaza za dejanja, ki jih ta očita obtoženemu Janši, je poudaril Matoz. Po mnenju obrambe posredni indici, na katerih temelji, ne bi smeli pripeljati niti do obtožnega predloga, kaj šele do obsodilne sodbe.
Matoz je med drugim ocenil, da je sodba konfuzna in nepregledna, zlasti pa ne poda odgovora na bistveno vprašanje: kje, kdaj in na kakšen način naj bi Janša prejel obljubo nagrade in kakšna naj bi ta nagrada sploh bila. Obenem je opozoril, da je bil Janša kot premier varovana oseba in da bi sodišče kadarkoli lahko preverilo, kje se je v določenem času nahajal, vendar pa tega ni storilo.
Janša v sodbi ni našel odgovorov na ključna vprašanja
Vse to bi se dalo preveriti, je v nagovoru sodišču potrdil Janša. Tudi sam v sodbi ni našel odgovorov na ključna vprašanja o okoliščinah domnevnega kaznivega dejanja. Obtožbe v delu, kjer se tožilstvo sklicuje na dopisovanja med lobisti, pa so po njegovih besedah ovrgle številne priče. Tožilstvu in sodišču so tako ostale le še obtožbe, ki se jih ne da zavrniti, ker so insinuacije in ne prinašajo nič konkretnega, obramba pred njimi pa je onemogočena, je še poudaril Janša.
Dejan Marković, odvetnik šefa Rotisa Ivana Črnkoviča, je med drugim opozoril na nezakonitost pridobivanja dokazov v hišnih preiskavah na Finskem. Dokazi so bili pri nekdanjem predstavniku Patrie za Slovenijo Reiju Niitynenu po njegovi oceni pridobljeni s kršitvijo človekovih pravic, zaradi česar jih sodišče ne bi smelo uporabiti.
Glede konkretnih očitkov zoper Črnkoviča pa je Marković dejal, da samo iz šablone, iz katere naj bi izhajalo, da je povezana s poslom, še ni mogoče sklepati, da je bila obljuba tudi dana. Obljuba bi morala biti konkretizirana, vendar pa tega v sodbi ni, je pojasnil.
Črnkovič je dodal, da ga nihče ne bi smel obsoditi samo zato, ker si je pripravljal načrte. Poudaril je, da je vedno ravnal pošteno, ob tem pa dodal, da je od sodbe višjega sodišča odvisna tudi usoda podjetja Rotis in tam zaposlenih.
Krkovičev odvetnik Jože Hribernik pa je v svojem nastopu spomnil, da sodba njegovi stranki očita, da naj bi izkoristil svoj vpliv in posredoval pri poslu. Vendar pa iz sodbe ne izhaja nobeno konkretno dejanje, ki bi kaj takšnega dokazovalo. Tudi sicer pa Krkovič po besedah Hribernika na ministrstvu ni imel nikakršnega vpliva. Krkovič sam pa je dodal, da so bila dopisovanja med lobist grda zloraba njegovega imena.
Tožilec Andrej Ferlinc je danes v kratkem nastopu povedal le, da sodbi prvostopenjskega sodišča nimajo kaj dodati, saj da izraža »tisto, kar se je dejansko zgodilo«. Prav tako je po oceni tožilca primerna odmera kazni.
Janša, Krkovič in Črnkovič junija obsojeni na zaporne kazni
Janša, Krkovič in Črnkovič so bili junija lani na ljubljanskem okrožnem sodišču, kjer so jih spoznali za krive kaznivih dejanj, povezanih z dajanjem ali sprejemanjem daril za nezakonito posredovanje v postopku izbora in nakupa finskih oklepnikov, obsojeni na zaporne kazni − Janša na dve leti, Krkovič in Črnkovič pa na dva meseca manj.
Janša, ki je sodbo prejel in prebral konec lanskega septembra, jo je takrat označil kot sramoto za pravo, žalitev za zdravo pamet in slovenski jezik.
Njegov zagovornik, kot tudi zagovornika njegovih soobtoženih, so že takoj po izreku prvostopenjske sodbe napovedali pritožbe in jih kmalu tudi vložili. Zagovorniki obsojene trojice zahtevajo oprostilno sodbo, medtem ko tožilstvo vztraja pri izrečenih zapornih kaznih.
