Janša izgubil pravdni boj proti Delu

Ljubljana – Prvak SDS Janez Janša ni uspel v pravdnem boju proti časopisni hiši Delo, saj je ljubljansko višje sodišče potrdilo prvostopenjsko sodbo, ki je tožbeni zahtevek zavrnilo. Janša ne le da je ostal brez brez pričakovanih petih tisočakov, povrniti mora še vse stroške postopka in pravdne stroške toženca.

Janeza Janšo je zmotil zapis avtorja Borisa Ježa v Sobotni prilogi Dela v kolumni z naslovom Zgodovine se ne dela po nočnih sanjah, objavljeno 25. septembra 2010. Kolumnista je k članku vzpodbudil predlog, za katerega se je zavzemal tudi Janša, da bo ob 20. obletnici plebiscita ustanovljeno Združenje veteranov slovenske osamosvojitve.

Janša občutljiv, če se mu odreka zasluge

V članku Jež ugotavlja, da je možno zgodovino interpretirati do onemoglosti in jo sprevračati. »O plebiscitu imamo vse razpoložljive podatke, vse je dokumentirano. In vendar se zdi, da je vsakomur dovoljen prost dostop v ta državni trezor zgodovine, kjer si lahko vzame, kar mu pač paše. To ni več samo neresno, postaja škodljivo in nevarno, kajti tisti, ki ne ločijo plev od semena, se pač težko odločijo. Bodimo odločni: pri Janši, Peterletu, Bavčarju, Krkoviču ... gre za neposredno zlorabljanje demokracije,« je med drugim zapisal. Jež je med drugim zapisal, da »se Janša kobaca še k 20. obletnici plebiscita«, da naj bi »Janša osamosvojitveno vojno vodil za računalniškimi zasloni« in da »si pripisuje zasluge za plebiscit, ki mu ne pripadajo«.

Janšo je zmotil predvsem stavek, da »si plebiscita ne morejo pripeti Janša, Bavčar in Peterle; pravzaprav jih tedaj ni bilo nikjer. Peterle je kot predsednik vlade celo nasprotoval.« Po njegovem so Ježeve trditve namenjene osebni in politični diskreditaciji, kar je lahko vplivalo tudi na izide državnozborskih volitev. Da je ponosen na svojo vlogo v času osamosvajanja in občutljiv na to, če se ga na tem področju skuša diskreditirati, je Janša na sodišču povedal o razlogih, zakaj je zoper Delo vložil tožbo.

Zaradi posega v osebnostne pravice ter čast in dobro ime je Janša od časopisne hiše zahteval 5000 evrov. A se že prvostopenjsko sodišče z njim ni strinjalo, saj so njegovo zahtevo po denarnem obližu zavrnili.

Ne drži, da ne gre za satiro

Okrajno sodišče je v obrazložitvi zapisalo, da je Janša pač javna osebnost, kar pomeni, da je dolžan trpeti večje posege v svojo zasebnost, poročanje o njegovem političnem delovanju in izražanje nestrinjanja s tem pa utemeljuje javni interes, in ne želja po senzacionalističnim berilu. Zdaj pa je Janša hladen tuš doživel še na ljubljanskem višjem sodišču, saj so njegovo pritožbo zavrnili in potrdili prvostopenjsko sodbo.

Da v spornem članku ni šlo, kar je trdil Janša, za satiro, so višji sodniki označili za neutemeljeno pritožbeno navedbo. »Sodišče druge stopnje izpostavlja najpomebnejšo okoliščino v konkretnem primeru, in sicer, da je avtor svoje mnenje izrazil s svojim specifičnim, satiričnim slogom pisanja. Avtor je v obravnavanem prispevku na njemu lasten, umetniški, zbadljiv in humoren način, ki je značilen za satiro, izrazil svoje notranje občutke, mnenje, vrednostno sodbo (nestrinjanje), ki ga je občutil ob napovedi pobudnikov, med njimi tožnika, da bo ob 20. obletnici plebiscita ustanovljeno Združenje veteranov slovenske osamosvojitve.« Izpostavili so še, da že v začetku branja prispevka avtor v okviru rubrike Bodice (še v povezavi z njegovim priimkom Jež) bralec ne more spregledati, da je vsebina člankov pisanje, ki zbode.

Pomembno je še, tako višje sodišče, da je avtor jasno deklariral, da bralcev ne želi pustiti ravnodušnih, ne želi biti objektiven in izraža zgolj svoj pogled na aktualno dogajanje. Prav zato, ker Jež ni nastopal kot novinar, ki poroča o novici, ne more biti podvržen istim merilom, kot jih morajo sicer zasledovati novinarji pri poročanju o aktualnem družbeno političnem dogajanju.