Tiskane izdaje
Sodišče je poravnalni narok in prvi narok za glavno obravnavo prvič razpisalo že za 18. oktobra, a ga je nato preklicalo in preložilo na prošnjo Janše, ki želi biti kljub temu, da ima v pravdi pooblaščenca, na naroku osebno navzoč, pojasnjujejo na sodišču. »Toženec je prošnjo utemeljil s službeno odsotnostjo omenjenega dne. Poravnalni narok in prvi narok za glavno obravnavo je tako razpisan za 6. decembra,« dodajajo na sodišču.
Sporna izjava
Čehovina, ki je kot nekdanji poslanec med drugim opravljal funkcijo predsednika komisije DZ za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb, je zbodla Janševa izjava na 2. izredni seji parlamenta 28. avgusta pred dvema letoma, ko je Janša dejal, da je bil Čehovin v nekdanjem režimu »po podatkih arhiva ne samo sodelavec, ampak uslužbenec Udbe, pripadnik organizacije, ki je po sodbi vrhovnega sodišča bila zločinska ...«.
»Nikoli nisem bil ne sodelavec ne uslužbenec Udbe,« je že pred časom oziroma ob vložitvi tožbe zanikal Čehovin in dodal, da to izhaja tudi iz dopisa Slovenske obveščevalno-varnostne agencije (Sove), ki je potrdila, da v svojem dokumentarnem gradivu nima podatkov o tem, da bi bil Čehovin v preteklosti pripadnik Službe državne varnosti ali da bi bil z njo drugače povezan. Tudi iz potrdila Arhiva RS izhaja, da v uradno prevzetih različicah Centralne aktivne evidence (CAE) ni zaslediti podatka, ki bi pričal o tem, da je Udba v zvezi s Čehovinom odprla ali vodila kakršenkoli dosje.
»Gre za hud očitek, ki ga neobremenjeni opazovalec dojema v izrazito negativni kriminalni konotaciji,« v tožbi poudarja pooblaščenec Čehovina odvetnik Andrej Rauter in dodaja, da se Janša odgovornosti za svojo izjavo ne more razbremeniti s sklicevanjem na svobodo govora ali na objave v medijih.
O pravici do izražanja
Janša v odgovoru na tožbo namreč navaja, da je imel razlog verjeti, da je njegova izjava resnična in tega ne moreta spremeniti niti dopisa Sove in Arhiva. Da je Čehovin član Službe državne varnosti (SDV) je bilo večkrat omenjeno v medijih (Janšev pooblašečenec odvetnik Franci Matoz navaja med drugim siol.net in besedilo Romana Leljaka na internetni strani SDS), v javnosti pa da je že vsaj od leta 2012 razširjeno, da je bil nekdanji poslanec PS pripadnik Udbe.
A Čehovin je prepričan, da so očitki povezani z njegovim delom, saj je opozarjal na določene nepravilnosti pri Sovi, ki jo je tedaj vodil Damir Črnčec (tudi predsednik Odbora 2014, ki se ukvarja s pravicami Janše). Iz vsega tega pa da izhaja izrazita politična konotacija Leljakovega prispevka, na katerega se v svojem odgovoru na tožbo sklicuje Janša.
Janšev odvetnik po drugi strani trdi, da je Čehovin sporno izjavo iztrgal iz konteksta in je treba izjavo obravnavati celostno, v okviru razprave, ki je potekala – takrat so obravnavali sklep o izvolitvi predsednika, podpredsednika ali članov komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb.
Matoz je spomnil tudi na ustavno zagotovljeno pravico do izražanja mnenja ne glede na to, ali je izjava groba, nevtralna, racionalna ali čustveno nabita, blaga ali napadalna, koristna ali škodljiva, pravilna ali napačna. Opozarja, da je Čehovin javna osebnost, in trdi, da je šlo za politični govor predsednika največje opozicijske stranke v okviru izvajanja njegove politične funkcije ter da sporna Janševa izjava nima namena zaničevanja; spomnil pa je tudi na stališče ESČP, kjer je sodišče med drugim v znanem primeru Mladine proti Sloveniji zavzelo stališče, da mora sodišče presoditi, ali je poseg v pravico do svobode izražanja sorazmeren z legitimnimi cilji.
Janša oproščen,
V civilnem postopku, ki ga je Perčič sprožil zoper politično stranko SDS zaradi zapisa na njeni internetni strani, pa je sodišče pravnomočno razsodilo v korist Perčiča in SDS obsodilo na plačilo 4000 evrov odškodnine zaradi trditev, da je Perčič sodeloval z Udbo. Poleg odškodnine je sodišče SDS naložilo objavo preklica in izreka sodbe na njeni spletni strani.
