Janševe stroške na sodišču plačuje odvetnik

Ljubljana – Čeprav je odvetnik Franci Matoz v imenu Janeza Janše že aprila vložil pritožbo zoper sodbo, s katero je okrožno sodišče zavrnilo Janševo tožbo zoper finskega novinarja Magnusa Berglunda, televizijo YLE in Bojana Potočnika zaradi oddaje Resnica o Patrii, je višje sodišče še ni začelo obravnavati.

Odgovor, zakaj je spis po petih mesecih od vložitve pritožbe še vedno na okrožnem sodišču, je v zapletu s plačilom sodne takse za Janševo pritožbo.

Predsednik SDS, ki trenutno prestaja dveletno zaporno kazen, je, kot smo pisali, s tožbo zahteval poldrugi milijon evrov odškodnine zaradi izjav v oddaji, da je človek, ki je v Patrijinih dokumentih označen z J, Janša in da je Patria podkupila predsednika slovenske vlade, ter zaradi Potočnikovih besed, da je Janša oviral policijsko preiskavo nakupa osemkolesnikov.

Okrožno sodišče je sprva delno ugodilo tožbenemu zahtevku, a je višje sodišče sodbo razveljavilo in jo z napotki vrnilo v ponovno presojo, okrožno sodišče pa je tožbo v drugo zavrnilo (tožbo proti direktorju Sistemske tehnike Milanu Švajgerju je pravnomočno zavrnilo že v prvem postopku). Pri tehtanju med Janševo pravico do časti in dobrega imena na eni strani ter svobodo novinarskega izražanja na drugi je dalo prednost drugi, Janši pa namesto zahtevanega poldrugega milijona evrov naložilo plačilo 27.852 evrov pravdnih stroškov (6208 evrov stroškov Švajgerju je že pred časom poravnal).

Nedovoljena pritožba

Okrožni sodnik Matej Papler je sodbo spisal 3. marca, strankam jo je sodišče poslalo v začetku aprila, Matoz pa je pritožbo vložil 24. aprila. A je okrožno sodišče, kamor je treba vložiti pritožbo zoper sodbo, pritožbo toženim v odgovor poslalo šele v začetku septembra, to pa zato, ker se je zapletlo pri plačilu sodnih taks zanjo. Sodišče namreč ne začne obravnavati pritožbe, dokler ni plačana sodna taksa. Sodišče je 23. septembra prejelo odgovora toženih na pritožbo in je oba odgovora prejšnjo sredo poslalo Janši (v morebiten odgovor).

Matoz je plačilnemu nalogu iz 5. maja za plačilo 13.455 evrov takse ugovarjal z utemeljitvijo, češ da je bila taksa plačana ob pritožbi že v prvem sojenju in da ta po njegovem potemtakem velja za vse pritožbene postopke v tej pravdi. Potem ko je okrožno sodišče 6. junija zavrnilo njegov ugovor, se je pritožil na višje sodišče, čeprav pritožba zoper tak sklep po zakonu sploh ni možna. Višje sodišče je zato Matozovo pritožbo 9. julija zavrglo kot nedovoljeno.

Zaradi tega se je rok za plačilo takse po stališču okrožnega sodišča podaljšal in je potekel 3. septembra. A se s takim stališčem ne strinjata ne Potočnikov pooblaščenec Uroš Pogačnik iz Odvetniške družbe Čeferin ne odvetnik Andrej Kirm, ki zastopa tožene Fince, saj menita, da je rok za plačilo sodne takse potekel že 28. junija, torej 15 dni po prejemu sklepa, s katerim je okrožno sodišče zavrnilo Matozov ugovor, in ga vložitev nedovoljene pritožbe ne more podaljšati. Ker pa je taksa plačana šele 1. septembra, torej prepozno, je treba pritožbo šteti za umaknjeno v skladu z zakonom o pravdnem postopku.

Takso plačal odvetnik

Sodišče je potrdilo o plačani sodni taksi v višini 13.455 evrov tako prejelo 2. septembra, pri čemer je zanimivo, da je takso v Janševem imenu (tudi tokrat) plačala Odvetniška pisarna Matoz. Ta je namreč konec julija namesto Janše plačala 37.000 evrov denarne kazni po pravnomočni sodbi v zadevi Patria.

Naj spomnimo še, da se je s plačilom Janševih sodnih taks ukvarjala tudi komisija za preprečevanje korupcije. Ta je v svojem znamenitem poročilu ugotovila, da so bile v letih od 2008 do 2011 plačane tri sodne takse, ki so znašale 19.852 evrov, in da je eno v višini 1642 evrov plačala (takratna) Janševa odvetniška pisarna (Zidar&Klemenčič), preostale pa neposredno prek osebnih bančnih ali poštnih nakazil, pri čemer »ni bilo mogoče ugotoviti, kdo je plačila fizično izvedel oziroma kje je izvor denarja za plačilo«.

Janša je takrat očitke zanikal, češ da komisija razpolaga s potrdilom, da je bila najvišja taksa v tej skupini v znesku 12.225 evrov plačana 29. aprila 2009 z njegovega tekočega računa, pojasnil pa je tudi plačilo preostalih taks in aranžmaja z odvetniki, »ker nekatere takse so plačali oni, ker je dogovor, da se to poplača ob koncu postopka, zato je trditev, da so bile te takse plačane v gotovini neznanega izvora, neresnica«.