Jelinčič bi tožilcu zdaj zaupal čuvanje cele črede ovac

Zmago Jelinčič leta 2006 ni razžalil državnega tožilca Jožeta Levašiča.

Objavljeno
14. september 2016 16.21
Zmago Jelinčič na sodišču. V Ljubljani 25.8.2014
Mihael Korsika
Mihael Korsika
Ljubljana – Sodišče je nekdanjega poslanca Zmaga Jelinčiča oprostilo obtožbe, da je pred desetletjem razžalil takratnega koprskega tožilca Jožeta Levašiča, za katerega je dejal, da mu ne bi dal čuvati niti treh ovac, saj bi dve izgubil.

»V zadnjem času sem spremenil mnenje o tožilcu Levašiču. Če bi imel danes čredo ovac, bi mu jih brez težav pustil v čuvanje.« S temi besedami je nekdanji poslanec in predsednik SNS Zmago Jelinčič Plemeniti včeraj končal sklepni govor na sojenju pred ljubljanskim okrožnim sodiščem. Kot je znano, mu je tožilstvo očitalo, da je maja 2006 razžalil takratnega koprskega okrožnega državnega tožilca Jožeta Levašiča.

Pred desetletjem je menil drugače, saj je izjavil, da »mu ne bi dal čuvati niti treh ovac, ker bi se bal, da bo dve izgubil«, in se spraševal, kako je naredil pravno fakulteto: »Kot kaže, lahko pravno fakulteto danes naredi vsakdo, potem pa se zaposli na sodišču ali tožilstvu in je tam zabetoniran do smrti in nihče ga ne more premakniti, lahko dela še take neumnosti.« S tem se je Jelinčič odzval na delovanje tožilca na sojenju podjetniku Darku Vilerju zaradi davčne zatajitve, na katerem je bil obtoženi nazadnje oproščen. Jelinčič je menda sporne besede izrekel, ker je tožilec zatrdil, da sta oteževalna okoliščina za Vilerja njegova osebnost in negativen odnos do očitanega kaznivega dejanja.

Okrožna sodnica Dejana Fekonja je po včerajšnjih sklepnih govorih potrebovala le deset minut za sodbo, s katero je prvaka SNS oprostila vseh obtožb. V obrazložitvi je pojasnila, da so sodni postopki stresni za obtožence, zato se tudi čustveno odzivajo, zlasti če so prepričani, da niso krivi. »Vse strani v postopku morajo paziti, da z besedami ali dejanji ne sprožijo takšnega odziva. Menimo, da se je v tem primeru zgodilo ravno to,« je pojasnila sodnica.

Po njeni oceni je bila Jelinčičeva izjava tako dovoljena kritika tožilčevega dela, saj je bil nekdanji poslanec tudi po Vilerjevem pričanju zelo dobro seznanjen s potekom postopka. Sodišče po besedah Fekonje sicer šteje, da Jelinčičeva izjava ni bila spoštljiva in je bila objektivno žaljiva, vendar pravi, da sodi v okvir ustavne pravice do svobode izražanja.

Sodnica se je z retoričnim vprašanjem dotaknila tudi Jelinčičevega nasprotovanja trajnemu sodniškemu mandatu. »Če bi bili še vedno v politiki in bi bili član vladajoče stranke, meni pa bi se mandat iztekel prihodnje leto, kakšno bi bilo vaše stališče do podaljšanja mojega mandata, če bi vas danes obsodila?« je povprašala sodnica. Jelinčič je po izreku oprostilne sodbe pred sodno palačo sicer dejal, da mu sodba vrača zaupanje v naš sodni sistem, a da svojega pogleda na trajni sodniški mandat zaradi zanj ugodne sodbe vseeno ni spremenil. »To je strokovno vprašanje. Tudi v Evropski uniji trajni mandat ni zahtevan. Če smo že v Evropski uniji, potem je prav, da tja tudi sodimo. Trajni mandat je darilo, ki ne bi smelo biti dano kar tako,« še vedno vztraja Jelinčič.

Po njegovih izkušnjah poslanci v parlamentu ne obravnavajo kvalitete sodnikov ali tožilcev, temveč le pritiskajo na gumbe. »Praktično še nihče ni bil zavrnjen,« je dodal Jelinčič, ki ga je sodišče na prvem sojenju obsodilo zaradi besed, namenjenih Levašiču. Lani je ustavno sodišče razveljavilo obsodilno sodbo, po kateri bi moral zaradi razžalitve plačati 3060 evrov, in zadevo vrnilo v ponovno odločanje na prvo stopnjo. Ker je na včerajšnji obravnavi tožilstvo zastopala tožilka, ki ni bila avtorica obtožbe, si je tožilstvo vzelo čas za premislek o morebitni pritožbi; o tej bo tako odločala avtorica obtožnice.