Tiskane izdaje
Pozornost davčne oziroma finančne uprave (Furs) je Zupanc Jelinčičeva pritegnila, ko je avgusta 2011 na dražbi, ki jo je organizirala koprska občina, kupila zemljišče v Žusterni, tik ob hitri cesti med Koprom in Izolo, v izmeri 2200 kvadratnih metrov za 627.000 evrov. V davčnem nadzoru, ki je zajel obdobje od 2008. do konca 2011., so ugotovili, da je povečala premoženje za 640.166 evrov ter razpolagala s sredstvi za zasebno porabo v višini 40 tisočakov, kar je skupaj krepko čez njene obdavčene neto dohodke v tistem obdobju.
Jelinčič: Šlo je za darilo
Pojasnila je tudi, da je 40.000 evrov, ki jih je bila dvignila s svojega bančnega računa, prejela od komisijske prodaje numizmatične zbirke, ki ji jo je odstopil mož, dvig tega denarja je posledica vračila zneska varščine koprske občine, ta denar pa je prav tako porabila za nakup nepremičnine.
Da je šlo za darilo med zakoncema, je ugotovil tudi davčni organ, ki je na podlagi darilne pogodbe v notarskem zapisu ugotovil, da je davka prosta, je poudarjala Jelinčičeva. A davčnega inšpektorja ji ni uspelo prepričati niti z dokazi, kot so bančni izpiski in notarski zapis. Dacarji so namreč prepričani, da je Zmago Jelinčič Plemeniti denar, ki ga je dobil od prodaje starin, najbrž porabil, na primer za nakup drugih starin, in ga zato ni mogel podariti ženi.
Furs je Jelinčičevi izdal odločbo o odmeri davka, Jelinčičeva se je nanjo pritožila, ministrstvo za finance kot pritožbeni organ pa je dal prav Fursu in leta 2014 zavrnil njeno pritožbo. Zato je Jelinčičeva žena, uradna lastnica parcele, zaradi odmere več kot četrtmilijonskega davka, ki ga šteje kot nerazumno visokega, leta 2015 sprožila upravni spor. Odmerjeni davek sta Jelinčiča plačala že pred tem, sicer bi se lahko zgodilo, da bi jima država parcelo zasegla oziroma zarubila in jo za poplačilo dolgov prodala na dražbi. Nakup parcele ob morju je sprožil preiskavo o premoženju poslanca Jelinčiča, saj so se za nadzor odločili tudi v Komisiji za preprečevanje korupcije.
Sodišča nista prepričala
A Monika Zupanc Jelinčič upravnega sodišča ni prepričala, niti z darilno pogodbo v obliki notarskega zapisa niti s pričanjem bančne uslužbenke, ki je sprejela polog gotovine. Trditev, da ji je denar podaril mož, je po mnenju sodišča sicer verjetna, ni pa izkazana s stopnjo gotovosti ali vsaj prepričanja, kot se to zahteva po določbah zakona o davčnem postopku, po katerem se verjetna davčna osnova oziroma z oceno določena davčna osnova, ki jo je ugotovil davčni organ, zniža, če zavezanec dokaže, da je nižja.
Tako po mnenju upravnega sodišča iz pričanja bančne uslužbenke ni izkazan darilni namen pri izročitvi gotovine, prav tako ni nedvoumno izkazano, da je Zmago Jelinčič Plemeniti takrat dejansko razpolagal z zadostnim zneskom gotovine. Denar, ki ga je prejel od prodaje starin (498.000 evrov) namreč ne doseže zneska (668.649 evrov), ki ga je domnevno podaril ženi, poleg tega je sodišče prepričano, da je Jelinčič z denarjem, ki ga je dobil od prodaje starin, tudi kupoval starinske predmete, zato mu ne verjame, da ga je pohranil, vsaj ne v celoti.
Napovedana revizija
Morebitnih političnih ali drugih prikritih razlogov oziroma pritiskov vplivnežev, na katere je Jelinčič namigoval med postopkom, sodišče iz odločbe in načina vodenja postopka na davčni upravi ni razbralo, prav tako ni ugotovilo arbitrarnosti in pristranskosti pri določanju davčnega organa.
Pooblaščenec Jelinčičeve odvetnik Peter Fašun je prepričan, da je odločitev sodišča napačna, sodišče pa da je zgolj slepo sledilo ugotovitvam davčne uprave, zato bo zoper sodbo vložil revizijo na vrhovno sodišče.
