Jelinčiču bolezen preprečila prihod na sodišče

Prvaka SNS so zmotili očitki Matjaža Hanžka o kraji nacionalne zbirke in »sumljivem« zaslužkarstvu.

sre, 28.12.2011, 22:00

Ljubljana - Zmago Jelinčič Plemeniti se zaradi očitkov Matjaža Hanžka, da je pred leti pomagal pri vlomu v Narodni muzej Slovenije, počuti tako razžaljenega, da ga kazensko preganja. A mu prihod na sodišče vedno kaj prepreči - od službenih obveznosti do bolezni.

Ko je lani v Sloveniji odjeknila afera z domnevnim podkupovanjem in kupčkanjem s poslanskimi glasovi med prvakom SNS Zmagom Jelinčičem Plemenitim in tedanjim kmetijskim ministrom Milan Pogačnikom za gradnjo letalskega muzeja v Prekmurju, je na 3. programu nacionalne televizije 13. marca lani svoje videnje povedal tudi Matjaž Hanžek.

Izjave so Jelinčiča tako razjezile, da je Hanžka naznanil organom pregona, tožilstvo pa je v izrečenem res videlo znake kaznivega dejanja razžalitve.

»Že večkrat je bilo napisano, da Jelinčič ima svojo ceno in da njegovi poslanci glasujejo tako, kot kdo mošnjo razveže. Popolnoma mu je vseeno, ali je to nacionalni interes, za katerega se tako blazno bori, ali pa kaj drugega, tako kot je pred 30 leti pomagal vlomiti v narodni muzej in ukradel nacionalno zbirko ali prodal za 20-kratno vrednost neke bankovce narodnemu muzeju, in še bi vam lahko naštel kakih trideset podobnih zgodb.«

O Jelinčičevem boju za gradnjo muzeja v Prekmurju pa je Hanžek sklenil misel z besedami: »Po mojem hoče samo malo zaslužiti, letalski muzej je zanj pač izgovor.«

Nekdanji varuh človekovih pravic se kazenskemu pregonu čudi. V zagovoru je pojasnil, da je izvedel manjši eksperiment, izjava pa je nekakšen opomin.

»Jelinčič vsem naokrog očita kriminal, zmerja in žali celotne družbene skupine, kot so na primer Romi, vendar država ne reagira. Zanimivo, da tožilstvo zaradi sovražnega govora v parlamentu ne preganja nobenega politika. Tukaj opažam neko vrsto diskriminacije.«

Kazenski spis iz daljnega leta 1975

Da bi sodišče laže ugotovilo resnico o vlomu v narodni muzej, je Hanžkov zagovornik Miha Kozinc predlagal vpogled v kazenski spis iz daljnega leta 1975. Ko so danes prebrali izrek takratne sodbe, je morala javnost zapustiti razpravo, saj je pravnomočna kazen že izbrisana.

Odvetnik Kozinc je sodišču predložil tudi članek, ki je bil v Delu objavljen 12. junija 1975. Pod naslovom Kaznovani pištolarji piše, da je veliki senat ljubljanskega okrožnega sodišča takrat 27-letnega absolventa farmacije obsodil zaradi »napeljevanja h grabežu družbene lastnine« na pet let in pol »strogega zapora«. Vrhovno sodišče mu je kazen kasneje znižalo za dve leti.

Jelinčič bi vse to lahko pojasnil senatu, a ga znova - že tretjič - ni bilo na sodišče. Njegov odvetnik Peter Fašun je tričlanskemu senatu pod predsedstvom sodnika Srečka Škerbca povedal, da je »v slabem stanju, saj je bolan«. A za to ni predložil nobenega dokazila, niti ni znal pojasniti, kdaj in zakaj je zbolel.

Zagovornik je sodišču izročil tudi članke iz Financ in Mladine, kjer so se po aferi razpisali o domnevnih Jelinčičevih grehih.

Med drugim so citirali odredbo o hišni preiskavi, v kateri so prepisi telefonskih pogovorov med Jelinčičem, Srečkom Prijateljem in Milanom Pogačnikom, ki da nakazujejo »trgovanje s poslanskimi glasovi«.

Odvetnik je senat seznanil tudi s strokovno oceno vrednosti zbirke slovenskega denarja, ki po Hanžkovem mnenju dokazuje, da je Jelinčič zbirko muzeju prodal za precej večjo vrednost od dejanske.

Ker je Jelinčič danes sodišču pravočasno po faksu poslal potrdilo o bolezni (tako je namreč zahteval predsednik senata, drugače bi izostanek veljal za neopravičenega), ki bo po mnenju zdravnika trajala do konca meseca, se bo sojenje nadaljevalo v začetku januarja.

Prijavi sovražni govor