Jih bo tožilka preganjala zaradi krivega pričanja?

Rop in umor Antona Paplerja: trojica, ki je krivdo že priznala, je na sojenju dala nasprotujoče si izjave.

sob, 28.07.2012, 12:00

Ljubljana - Trije soorganizatorji ropa zlatarne v ljubljanski Šiški, v katerem je konec novembra lani umrl zlatar Anton Papler, so včeraj kot priče stopili pred sodnika Zvjezdana Radonjića. A zaradi nasprotujočih si izjav bo tožilka razmislila o kazenskem pregonu zaradi krivega pričanja.

»Pričevanja so si bila nasprotujoča, sebe so razbremenjevali in marsikaj zanikali. Podrobno bom pregledala pričanja in dobro razmislila, ali lahko vložim obtožni akt,« je povedala tožilka Manja Prezelj. Zagrožena kazen za krivo pričanje je do pet let zapora.

Trije sostorilci v tragičnem dogodku so krivdo že priznali in si zato pribarantali nižje kazni, kot bi jim grozile v sodnem procesu. Matjaž Režek je bil obsojen na štiri leta in pet mesecev zapora, Ivan Kanduč na tri leta in deset mesecev, Armin Hasanagić pa na tri leta in dva meseca.

Sodnik je vsakega izmed njih spomnil na spremembo njihovega statusa, saj so se prelevili v priče, tožilka Manja Prezelj pa jih je opozorila, da bo tožilstvo ob neresnicah ukrepalo.

Prvega so na prostor za priče privedli vklenjenega Ljubljančana Matjaža Režka, ki je na vprašanja o pripravah na rop odgovarjal zelo skopo. Na vprašanje, kdo je bil pobudnik ropa, je odvrnil: »Ne vem, obtožen sem jaz.« Tožilka mu je prebrala njegovo izjavo: »Vsakič, ko smo bili pri Alijanu Brajdiču, je predlagal, naj nekaj oropamo.«

Da ne ve oziroma se ne spomni, sta bila najpogostejša odgovora, po njegovi rekonstrukciji dogajanja pa je orožje Sandiju Prešernu (ta je pred tremi tedni priznal, da je streljal) dan pred ropom dal Brajdič ali Simon Tkalčec. Oba roparja, torej Prešerna in Tkalčeca, je s kraja umora odpeljal Kanduč.

Sprva so se dobili pred banko, roparja sta se umila v Mercatorju, nato pa so odšli v Sostro. Ni pa znal povedati, kje sta bila orožje in zlato v vrednosti okoli 60.000 evrov, ki od takrat veljata za izginula. »Nisem videl zlata, niti v enem trenutku - videl sem samo vrečko, v kateri naj bi bilo zlato,« je izjavil Režek.

Ko je kot priča prišel na vrsto Igor Kanduč, ki je imel vlogo voznika obeh roparjev, je že po nekaj minutah rekel, da ne bo odgovarjal, zato mu je sodnik povedal, da se prestajanje zaporne kazni prekine in da gre nazaj v pripor. Kanduč si je nenadoma premislil in nadaljeval odgovore, skoraj popolnoma nasprotne od Režkovih.

Kdo laže?

Admin Hasanagić je bil Režkov prijatelj in od njega je slišal, da se pripravlja rop. Med ropom je bil z Režkom v bližini zlatarne, kjer sta se sprehajala in pokadila cigareto; po ropu so se dobili pred banko, kjer je Režek vzel zlato, drugega dne ga je dal Hasanagiću, da ga je zakopal, a še istega dne ga je odkopal in vrnil Režku.

Tudi njegove izjave so postale dvomljive, ko so bile primerjane s posnetki kamer v hotelu Lipa, zapisi telefonskih baznih postaj in poprejšnjih izpovedi. Sicer pa je Kanduč Režkove izjave označil za čisto laž, Hasanagić pa je trdil, da laže Kanduč.

Zlatar je imel roke pred obrazom

Tako je najmanj dvomljiva priča razpravnega dneva postal Janez Golja, sodni izvedenec za balistiko. Ta je pojasnil strelsko dogajanje v zlatarni. Zlatarjeva pištola mosquito sig sauer se je po prvem strelu zataknila: »Papler je imel roke pred obrazom, v obrambnem položaju, zato so bile sledi strela iz pištole roparjev na zunanji strani rok,« je pojasnil sledi morilskega naboja na Paplerjevih rokah.

Prijavi sovražni govor