Tiskane izdaje
Ljubljana - Članek v Reporterju z naslovom Referenti in renegati, v katerem mu je očital, da je poitalijančil svoje ime, je tako užalil zgodovinarja Jožeta Pirjevca, da je zasebno tožil avtorja članka visokošolskega učitelja Boštjana M. Turka zaradi razžalitve.
Boštjan M. Turk je v članku med drugim zatrdil, da je Jože Pirjevec v svoji knjigi Tito in tovariši zapisal tudi: »Ob tem sem tudi sam preživel neke vrste psihoanalitično seanso, saj sem spremenil ime iz Giuseppe Pierazzi, kar sem bil dotlej, v Jože Pirjevec, kar sem od te knjige dalje.«
Turk je ob tem v svojem članku napisal, da je »Pirjevec stopil v nenavaden tip renegatstva: svoje ime je poitalijančil, četudi za to niso obstajali nobeni zunanji razlogi ali pritiski. Storil je nasprotno od tega, kar je s primorskimi Slovenci počel fašizem. Enainpetdeset let po požigu Narodnega doma v Trstu je objavil eno svojih del in ga suvereno podpisal (kot vse ostale v tistem času) z Giuseppe Pierazzi. Na svojem zgledu je tako potrdil »pravilnost fašistične raznarodovalne politike.«
Ker Turk na predobravnavnem naroku krivde ni priznal, je njegov pooblaščenec, odvetnik Radovan Cerjak sodišču predstavil dokazne predloge. Najprej je poudaril, da je sicer res, da pri razžalitvi dokaz resničnosti načeloma ni mogoč, kljub temu pa bo ta dokaz uveljavljal, saj je tudi višje sodišče leta 1999 odločilo in določilo sodno prakso. Kot dokaz je tako navedel članek Aleša Žužka na Planet Siol.net, ki govori o Jožetu Pirjevcu, ki naj bi se leta 1946, ko naj bi dobil prvo spričevalo, imenoval Josip Pirjevec, leto pozneje pa naj bi odšel z družino v Italijo in se preimenoval v Giuseppe Pierazzi.
Odvetnik David Sluga, ki v postopku zastopa Jožeta Pirjevca, se je strinjal s Cerjakom, da dokaz resničnosti v tem postopku ni mogoč. Kot je menil, se obdolženec lahko razbremeni le, če iz načina izražanja v spornem besedilu ne izhaja njegov zaničljiv namen, ki pa izhaja iz tako imenovanega sovražnega razmerja.
V spis je vložil še dva Turkova komentarja, in sicer »Kulturnik«, sodi sebe samega, ki je bil objavljen 12. januarja lani, in Zasluženi spomeniki, ki je bil objavljen 28. junija 2011. Sluga je prepričan, da je pomembno vrednotenje, da besedilo presega namen informiranja javnosti in da ne gre za »resno kritiko, temveč za napad na osebnost, za medijski umor«. Po njegovem mnenju bi moralo sodišče zavrniti članek Aleša Žužka, saj je nastal po spornem članku in ne more kazati na to, da Turk ni imel zaničevalnega namena.
