Kako smo sprejemali novo kazensko zakonodajo

Zakonodajni postopek za novelo kazenskega zakonika, novelo zakona o kazenskem postopku in zakon o odvzemu nezakonitega premoženja se je začel maja 2011. Zakonska besedila so ob manjši pripombah uživala precejšno podporo tako v strokovni javnosti, kot tudi med strankami, zastopanimi v državnem zboru.

Ta je ob koncu septembra 2011 na zahtevo poslancev SDS opravil javno predstavitev mnenj o noveli kazenskega zakonika in noveli zakona o kazenskem postopku. Novelo zakona o kazenskem postopku je predstavil državni sekretar na ministrstvu za pravosodje Boštjan Škrlec. Novela, kot je dejal, med drugim omogoča dogovor za hitrejše končanje glavne obravnave, če se storilec s tem strinja. Prav tako se tožilec in obdolženec lahko predhodno dogovorita, na kakšen način in pod kakšnimi pogoji bo pred sodiščem priznal krivdo. Proti takšni možnosti je v razpravi nastopil Ivan Bele z Evropske pravne fakultete. »Krepko dvomim, da bo to okrepilo pravno državo. Pospeševanje postopka na račun priznanja je vrnitev k inkvizitornemu postopku,« je dejal.

Poslanci so nato sveženj kazenskih zakonov sprejeli sredi oktobra 2011. Pred glasovanjem o noveli kazenskega zakonika so poslanci zavrnili dopolnilo SDS, s katerim bi v kazenski zakonik zapisali novo kaznivo dejanje, to je napad na finančno stabilnost in suverenost Republike Slovenije z oškodovanjem javnih sredstev, za katerega bi bila predpisana kazen do deset let zapora.

Državni svet je na svoji seji 26. oktobra 2011 sprejel odložilna veta k noveli kazenskega zakonika, zakonu o kazenskem postopku in zakonu o odvzemu premoženja nezakonitega izvora. Skupina svetnikov, ki je predlagala veto na novelo kazenskega zakonika, je bila kritična predvsem do predvidenega zaostrovanja kaznivosti uporabe na internetu prosto dostopnih avtorsko zaščitenih datotek, predvsem filmov, glasbe in sorodnih produktov zabavne industrije ter računalniške programske opreme. Veto na spremembe zakona o kazenskem postopku je vložila komisija za državno ureditev, ki meni, da zakonske določbe niso premišljene. O zakonu o odvzemu premoženja nezakonitega izvora pa komisija meni, da je sicer politično všečen, strokovno pa zelo sporen. Opozarjali so, da bo za uvedbo finančne preiskave zadostoval že najnižji možen standard, to je razlog za sum.

Državni zbor, ki ga je zaradi predčasnih volitev predsednik države Danilo Türk takrat že razpustil, je nato na izredni seji 3. novembra 2011 v drugo potrdil vse tri zakone. Nekatere zakone so poslanci potrdili s tako zavidljivo večino, ki je je bil deležen le malokateri zakon še v času, ko sta nekdanja vladajoča koalicija in državni zbor delovala ob večjem političnem soglasju in s polnimi pooblastili. Tako je bil »rekorder« med zakoni zakon o zaplembi premoženja nezakonitega izvora, ki so ga poslanci podprli s kar 71 glasovi za in petimi proti, spremenjen zakon o kazenskem postopku pa je ob petih glasovih proti potrdilo 54 poslancev. Noveli kazenskega zakonika so poslanci izrekli 48 glasov podpore. Največje nasprotovanje je doživel kazenski zakonik, ki ga je zavrnilo 25 poslancev, in sicer iz vrst SDS, SLS in SNS.