Tiskane izdaje
Maribor – Le nejeverno je Franc Kangler odkimaval, ko je slišal odločitev okrajne sodnice Alenke Golčer. Ker da je vplival na direktorico stanovanjskega sklada Tanjo Vindiš Furman, naj zaposli Astrid Bah, mu je izrekla sedem mesecev pogojne zaporne kazni. Enaka sankcija je doletela soobdolženo direktorico.
»Še lahko živim v Sloveniji?« je tik po izreku sodbe sodnico jezno vprašal Kangler. »Mislim, da,« mu je odvrnila. Kangler pa: »Jaz mislim, da ne.«
S stresanjem jeze zaradi pogojne obsodbe z dveletno preizkusno dobo (za oba) je zatem nadaljeval pred sodiščem: »Za to Slovenijo sem bil pripravljen umreti leta 1991. Vse priče, tudi tiste, ki jih je predlagalo tožilstvo, so govorile v mojo korist in korist obdolžene Tanje Vindiš Furman. Pri niti enem prisluhu med menoj in Vindiševo niso omenjeni ne Astrid Bah ne njena zaposlitev ne njena šolnina.«
Višje državne tožilke Januše Kušar Rotman obdolžena nista prepričala. Za Kanglerja, ki mu je očitala sprejemanje koristi za nezakonito posredovanje, je predlagala osemmesečno pogojno zaporno kazen s štiriletno preizkusno dobo, za Vindiš Furmanovo pa za zlorabo položaja ali pravic sedem mesecev pogojno in dve leti preizkusne dobe.
Poudarila je, da Kanglerjev motiv vplivati na direktorico Javnega medobčinskega stanovanjskega sklada Maribor (JMSSM), naj kot pripravnico zaposli Bahovo, izvira iz razmerja med njim in Bahovo. Po besedah tožilke je bilo to razmerje prijateljske in zasebne narave.
Mlada strankarska kolegica obdolženih je iz ekonomije na prvi bolonjski stopnji diplomirala 6. oktobra 2009, razpis za prosto delovno mesto pa se je iztekel dan kasneje. Objavljen je bil zgolj pet dni, kar je najkrajši možni rok, in to le v prostorih zavoda za zaposlovanje, je vztrajala tožilka. Zaradi tega o tem ni bilo obveščenih 226 ekonomistov, ki so bili takrat med iskalci zaposlitve in JMSSM bi lahko izbral najboljšega, je dejala.
Kanglerjev odvetnik Marko Bošnjak je temu nasprotoval s pojasnilom, da je treba v dvomu odločiti v korist obdolženega. Izvedenec namreč ni mogel ne potrditi ne zanikati, ali je bil oglas za prosto delovno mesto objavljen tudi na spletu. Pravtako v prisluhih ni niti besedice o tem, da bi Kangler Vindiš Furmanovi naročil objavo delovnega mesta, je vztrajal odvetnik.
Zagovornik Vindiš Furmanove Rok Gerlovič pa se je vprašal, v čem bi bili drugi boljši od Bahove: »Koliko jih je diplomiralo iz stanovanjskih zadev kot Bahova? Verjetno nihče. Zakaj je ne bi smeli zaposliti? Zato ker je poznala Kanglerja? Ljudje božji, pa kje živimo?«
Sodnica je odločila, da je naključij kratkomalo preveč, Kanglerjev vpliv na Vindiš Furmanovo je razviden iz posnetkov prestreženih telefonskih pogovorov. V njih je Bahova Kanglerja tudi spraševala, kako je s plačilom šolnine (JMSSM ji je plačal 4642 evrov) za nadaljevanje študija, in to dva dneva pred prijavo: »Vedela je, da bo na tem mestu zaposlena.«
»Meni se vse skupaj zdi kot en ogromen déjà vu (že videno). Nekaj podobnega smo videli maja 2013, ko je sodišče ravno tako obsodilo Kanglerja na podlagi neustavnega, nezakonitega postopka,« je poudaril Bošnjak. Tako kot v razveljavljeni zadevi Vedeževalka, je po njegovem prepričanju sodišče tudi tokrat zagrešilo številne bistvene kršitve in Kanglerja obsodilo brez podlage. Upa, da bo napako popravilo že višje sodišče.
»Če se to ne bo zgodilo na Višjem sodišču v Mariboru, bomo morali seveda uporabiti druge poti, vrhovno sodišče in naprej. V tej zadevi je bilo narobe vse,« je kriteičan Bošnjak. Predlagal je številne dokaze in zaslišanja različnih prič, vendar sodišča po njegovem prepričanj ne zanimajo dejstva in resnica ne pošteno in pravično sojenje, marveč le obsodba Franca Kanglerja: »Upam, da se bo to vendarle enkrat končalo in da bomo prišli z resnico na dan.«
