Kazenski pregon za Popoviča zastaral

Ljubljana – Koprski župan Boris Popovič je te dni prejel sklep koprskega okrajnega sodišča, ki ga obvešča, da je zavrglo obtožni predlog za domnevno ponareditev poslovnih listin in posledično ustavilo kazenski postopek v tako imenovanem primeru Kapučini, saj je kazenski pregon absolutno zastaral.
Dejanja, zaradi katerih se je na zatožni klopi znašel Boris Popovič, so se zgodila, preden je postal župan, in sicer ko je bil še gostinec z lokali Snack bar in Carpaccio pub.

Očitki se topijo

Na koprskem okrožnem sodišču so ga septembra 2010 zaradi zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti, davčne zatajitve in ponareditve poslovnih listin obsodili na 22 mesecev pogojne zaporne kazni s preizkusno dobo dveh let, leto kasneje pa ga je višje sodišče pravnomočno oprostilo zlorabe položaja in mu za preostalo znižalo kazen na osem mesecev pogojno in eno leto preizkusne dobe. Takšno odločitev je potrdilo tudi vrhovno sodišče, a je lanskega decembra ustavno sodišče na pritožbo odvetnika Marka Bošnjaka iz Odvetniške družbe Čeferin ugotovilo, da je bila Popoviču v postopku kratena pravica do aktivne obrambe, zato je sodbe razveljavilo. Med drugim zato, ker je Popovičeva obramba med sojenjem zahtevala, naj sodišče dovoli ekonomistu Radu Pezdirju, da strokovno ovrže obtožbe o davčnih utajah, sodišče pa te strokovne pomoči ni dovolilo.

Ustavni sodniki so postopek po razveljavitvi sodbe vrnili v ponovno obravnavo. A so se očitki v obtožnici kar topili. Ker so namreč na tožilstvu ugotovili, da davčna utaja 11.700 evrov, ki so jo očitali Popoviču, po spremenjenem kazenskem zakoniku ni več kaznivo dejanje, temveč zgolj prekršek, ki pa je že zdavnaj zastaral, je sodišče za ta del postopek ustavilo, spis z očitki glede ponarejanja poslovnih listin pa odstopilo okrajnemu sodišču, ki je glede na zagroženo kazen pristojno za razsojo.

Aprila je obramba na predobravnavnem naroku predlagala izločitev razpravljajoče sodnice Melite Černe (čemur je predsednica sodišča ugodila), sodnik Srečko Ritonja, ki je zadevo dobil v obravnavo, pa je med preizkusom obtožnega predloga ugotovil, da je kazenski pregon za edino preostalo kaznivo dejanje zastaral, zato je postopek ustavil.

Za obdolženca milejši zakon

Za kaznivo dejanje ponareditve ali uničenja poslovnih listin, kot ga je tožilstvo očitalo Popoviču in ki naj bi bilo storjeno 29. marca 2002, velja desetletni absolutni zastaralni rok, kar pomeni, da je pregon zastaral že 29. marca 2012.

Novela kazenskega zakonika iz leta 2008 (KZ-1) je sicer v 91. členu uvedla novost, da je zastaralni rok, če je pravnomočna sodba v postopku za izredno pravno sredstvo razveljavljena, v novem postopku dve leti od razveljavitve pravnomočne sodbe, kar bi pomenilo, da bi kazenski pregon zoper Popoviča absolutno zastaral šele 27. novembra 2016. Toda po mnenju sodnika Ritonje uporaba te določbe v konkretnem primeru ne pride v poštev.

Ker mora sodišče vedno uporabiti za obdolženca milejši zakon, je namreč treba uporabiti določbo starega kazenskega zakonika. Čeprav glede zagrožene kazni oba zakona določata enako, ni enako določilo glede zastaranja pregona, saj novela KZ iz 2008., ki podaljšuje zastaranje absolutnega pregona, za obdolženca ni ugodnejša, zato je sodišče ni uporabilo.

Poleg tega sodnik poudarja, da uporaba 91. člena KZ-1 pride v poštev le v primeru razveljavitve pravnomočne sodbe v postopku izrednega pravnega sredstva, kar pa ustavna pritožba ni. Ustavna pritožba je, kot pojasnjuje sodnik, le subsidiarno pravno sredstvo, ki se lahko vloži šele, ko so izčrpana vsa pravna sredstva.

A tudi če bi sodišče imelo drugačno stališče glede zastaranja, po mnenju sodnika Ritonje kaznivo dejanje ponareditve poslovne listine ni podano. Popoviču tožilstvo namreč očita, da je kaznivo dejanje ponareditve (izkazov uspeha družb Food Party in B. P. C.) storil, da bi si omogočil davčno zatajitev. Toda ker slednje kaznivo dejanje ni nič drugega kot specialna oblika goljufije, ponareditev poslovnih listin pa nič drugega kot orodje oziroma sredstvo, s katerim se taka goljufija stori, ni steka med kaznivim dejanjem davčne zatajitve in ponareditvijo poslovnih listin, saj je drugo že vsebovano v prvem.

Zoper tako odločitev se lahko tožilstvo še pritoži.