Kinologa iz afere Bulmastifi bosta vendarle sedla na zatožno klop

Alenko Černe in Rajka Rotnerja je okrajno sodišče obsodilo 
na pogojno zaporno kazen, a je sodbo tudi že razveljavilo.

Objavljeno
23. junij 2011 20.54
Posodobljeno
24. junij 2011 06.15
Iva Ropac, kronika
Iva Ropac, kronika
Ljubljana - Komaj teden dni po vložitvi obtožnega predloga proti kinologoma Alenki Černe in Rajku Rotnerju zaradi domnevnega ponarejanja listin v tako imenovani aferi Bulmastifi je ljubljansko okrajno sodišče v skrajšanem postopku oba obsodilo in jima izdalo sodbo o kaznovalnem nalogu, s katero jima je določilo pogojno zaporno kazen.

A ker sta zoper sodbo pravočasno ugovarjala njuna zagovornika, jo bo sodišče v skladu z zakonom o kazenskem postopku razveljavilo, kinologa pa bosta vendarle morala svoje početje pojasnjevati na glavni obravnavi.

V soboto smo na podlagi podatkov, ki smo jih dobili od okrajnega sodišča (in tožilstva), poročali, da je tožilstvo po končanih posameznih preiskovalnih dejanjih zaradi domnevnih nepravilnosti v postopku vračanja psov njihovemu lastniku Saši Baričeviču po napadu na Stanislava Megliča 30. maja vložilo obtožni predlog zoper kinologa Alenko Černe in Rajka Rotnerja, medtem ko je ovadbo zoper odvetnika Mira Senico, ki so ga preiskovali zaradi domnevne krive ovadbe, zavrglo.

A kot smo ugotovili naknadno, je sodišče kinologoma že 6. junija, torej teden dni po vložitvi obtožnega predloga, v skrajšanem postopku, ki ne predvideva glavne obravnave, izdalo sodbo o kaznovalnem nalogu.

Z njo je ugodilo predlogu tožilstva in oba spoznalo za kriva ter jima določilo kazen štirih mesecev zapora s preizkusno dobo dveh let.

Rotnerja (strica notranje ministrice Katarine Kresal) zaradi napeljevanja k ponarejanju listin, Černetovo, sicer vodjo strokovne komisije, ki jo je imenovalo ministrstvo za kmetijstvo in ki je ocenila, da se Baričevičeva psa lahko pod določenimi pogoji vrneta lastniku, pa zaradi ponarejanja listin.

Junija 2006, tri mesece po napadu Baričevičevih psov na Megliča, sta namreč domnevno ponaredila listine, ko sta v ljubljanskem zavetišču Gmajnice opravila izredni vzrejni pregled enega od psov (Atlasa) in mu izdala vzrejno dovolilnico, čeprav s psom ni bilo vse v redu.

Predsednica ljubljanskega okrajnega sodišča Vesna Pavlič Pivk nam je potrdila našo neuradno informacijo glede sodbe o kaznovalnem nalogu, na vprašanje, zakaj nas s tem podatkom niso seznanili že prejšnji teden, ko smo spraševali, v kateri fazi je postopek, pa nismo dobili odgovora.

Je pa Vesna Pavlič Pivk pojasnila, da sodba kinologoma ni postala pravnomočna, ker sta zoper njo zagovornika obdolženih vložila pravočasna ugovora, zato jo bo sodišče v skladu s četrtim odstavkom 445.č člena zakona o kazenskem postopku razveljavilo in se bo postopek nadaljeval z razpisom glavne obravnave. »Dodajamo, da v nadaljevanju postopka sodišče ni vezano na predlog tožilstva glede kazenske sankcije.«

Kot še pojasnjuje predsednica okrajnega sodišča, sta v primeru, ko tožilstvo hkrati z vložitvijo obtožnega predloga predlaga izdajo kaznovalnega naloga, takojšen preizkus obtožnega predloga in posledična odločitev sodnika za (ne)izdajo sodbe o kaznovalnem nalogu običajna.

»Gre namreč za hiter postopek, v katerem sodišče opravi materialni in formalni preizkus obtožnega predloga ter preveri, ali vsebina dokazov, ki so predlagani v obtožnem predlogu, daje zadostno podlago za izdajo kaznovalnega naloga ter ali je kazenska sankcija, ki jo predlaga tožilstvo, ustrezna.«

Sodba o kaznovalnem nalogu postane pravnomočna le, če obdolženec z izrečeno sodbo in kazensko sankcijo soglaša, če pa zoper njo vloži (lahko tudi neobrazložen) ugovor, se sodba o kaznovalnem nalogu v vsakem primeru razveljavi, še dodaja predsednica ljubljanskega okrajnega sodišča.