Kirurg mu je med operacijo zlomil kost

Ljubljana – Zaradi napake kirurga, ki je pacientu med manipulacijo zapestja zlomil eno od kosti podlakti, mora celjska bolnišnica oziroma zavarovalnica, pri kateri ima ta zavarovano odgovornost, plačati odškodnino. Sodišče je kot primerno poplačilo nekdanjemu bolniku določilo 4800 evrov, z obrestmi od aprila 2010.

Nekdanji pacient celjske splošne bolnišnice je zaradi domnevne zdravniške napake pred tremi leti vložil civilno tožbo, s katero je od bolnišnice terjel 36.304 evrov odškodnine. Med zdravljenjem oziroma operativnim posegom zlomljenega zapestja mu je namreč kirurg operater med tako imenovano manipulacijo zapestja zlomil eno od kosti podlahti (ulno).

Potem ko si je možakar pri padcu 26. maja 2007 zlomil zapestje, so ga oskrbeli v kirurški ambulanti celjske bolnišnice, kjer so mu ga naravnali in imobilizirali z longeto. Ker stanje ob kontrolnem pregledu ni bilo zadovoljivo, so ga operirali 8. junija 2007 in mu kompliciran zlom naravnali ter učvrstili s ploščo in vijaki.

Zdravniška zbornica: Nesreča, ne pa napaka

Na kontrolnem pregledu 19. julija tega leta so mu odstranili longeto, čez mesec dni pa so ugotovili slabšo gibljivost roke. Fizikalna terapija ni dala zadovoljivih rezultatov, zato so ga hospitalizirali, njegove težave pa so se pravzaprav takrat šele začele, je v tožbi možakarjeve težave opisoval njegov pooblaščenec Jožef Klavdij Novak iz Odvetniške družbe Čeferin.

Ko so mu med operativnim posegom 15. oktobra 2007 predčasno odstranili osteosintetski material, mu je zdravnik pri intraoperativni manipulaciji roke zlomil ulno, eno od kosti podlahti.

Zdravniška zbornica je sicer ugotovila, da je bila uporabljena sila prevelika, a je dogodek opredelila kot nesrečo in ne napako, nekdanji pacient pa je kljub temu vztrajal, da gre za nestrokovno ravnanje zdravnika. Medtem ko je zahteval odškodnino zaradi izgube na zaslužku za čas bolniškega staleža in nepremoženjsko škodo zaradi posledic nestrokovnega ravnanja zdravnika, je tožena bolnišnica zatrjevala, da je zdravljenje potekalo v skladu z medicinsko doktrino, zlom ulne pa da je možna komplikacija in ne zdravnikova napaka.

Bolnišnica se je sklicevala na mnenje zdravniške zbornice, da je bila odločitev za manipulacijo pravilna, le uporabljena sila je bila prevelika, saj gre za zelo občutljiv del zapestja, kjer operater ne more vedeti, kolikšen pritisk bo zdržala ulna, zato zdravniku ni mogoče očitati krivdne odgovornosti.

Bolnišnica v delu priznala temelj odgovornosti

Čeprav je bolnišnica, kot omenjeno, sprva zavračala temelj zahtevka, češ da naj bi šlo za zaplet, ki ga zdravstveno osebje ni moglo predvideti, je po izvedenskem mnenju specialista ortopeda temelj zahtevka v delu škodne posledice, ki so posledice izključno medoperacijskega zloma, vendarle priznala.

Da je podana odškodninska odgovornost bolnišnice je sklenilo tudi celjsko okrožno sodišče, ki je v celoti sledilo mnenju izvedenca. Ta je med drugim ugotovil, da odstranitev osteosintetskega materiala ni bila v skladu s strokovnimi smernicami glede na bolnikovo stanje. Pri pacientu je bila namreč ugotovljena izrazita lokalna osteporoza zaradi sudeckove distrofije (kronično bolečinsko stanje), zaradi česar je kost krhka in se htireje zlomi, kar bi zdravnik moral predvideti.

Sodišče je tako razsodilo, da kirurg med operacijo pri manipulaciji roke ni bil dovolj skrben in je ravnal v nasprotju s strokovnimi smernicami in zdravstveno doktrino. Zato je bonišnici oziroma Zavarovalnici Maribor, ki je v pravdo vstopila kot stranski intervenient, ker je imela bolnišnica v času dogodka pri njej zavarovano odgovornost, naložilo plačilo odškodnine.

Za tako imenovano nepremoženjsko škodo je pacientu od zahtevanih 30.000 dosodilo 4800 evrov z zakonitimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od vložitve tožbe sredi aprila 2010, medtem ko je njegov zahtevek za plačilo odškodnine za premoženjsko škodo v višini 6304 evrov zavrnilo. Tožnik je bila namreč v bolniškem staležu zaradi zdravljenja sudeckove distrofije in ne zaradi zloma podlahtnice, kar pomeni, da bi mu bil stalež odobren tudi v primeru zdravljenja samo primarne bolezni, zato mu odškodnina za izgubo zaslužka ne pripada. Mu pa mora bolnišnica vrniti 1185 evrov pravdnih stroškov.

Sodba je pravnomočna, saj se zoper njo ni nihče pritožil.