Kje so največje pasti za kolesarje?

Ko bomo dobili boljšo kolesarsko infrastrukturo, bo večja tudi varnost kolesarjev.

 

Objavljeno
22. april 2012 21.33
Jelka Simončič, kronika
Jelka Simončič, kronika

Lani je v Sloveniji v prometnih nesrečah umrlo 14 kolesarjev. Število mrtvih kolesarjev se zadnjih deset let sicer nekoliko zmanjšuje, vendar ne sorazmerno s čedalje manjšim številom vseh smrtnih žrtev v prometu, ampak se njihov delež povečuje.

Osnovni cilj preventivne akcije Kolesarji, ki se bo začela danes, je omogočiti varno kolesarjenje na javnih cestnih površinah, zmanjšati število mrtvih in hudo ranjenih kolesarjev za deset odstotkov ter za prav toliko povečati uporabo zaščitne čelade pri kolesarjih. Poškodbe glave so glavna poškodba pri kolesarjih, ki so umrli v prometnih nesrečah (kar 60 odstotkov). Prav tako so poškodbe glave poglavitni vzrok za sprejem v bolnišnico (približno 40 odstotkov). Predpisi določajo, da morajo kolesarji, mlajši od 14 let, med vožnjo nositi na glavi pripeto atestirano čelado, enako velja za otroka, ki se na kolesu vozi kot sopotnik.

S preventivnim opozarjanjem za večjo varnost kolesarjev želijo opozoriti na upoštevanje prometnih pravil, na odgovornejše vedenje kolesarjev (v več kot polovici najhujših prometnih nesreč so povzročitelji prav sami) in na precej nizko kulturo udeležencev v cestnem prometu ter na pomembnost urejene kolesarske infrastrukture. V okviru te akcije bodo na spletni strani Slovenske kolesarske mreže vzpostavili sistem zbiranja podatkov, kamor bodo uporabniki lahko sporočali, kje so največje pasti za kolesarje po vsej državi – te podatke bodo potem predali pristojnim institucijam.

Ko bomo v Sloveniji dobili boljšo kolesarsko infrastrukturo, so prepričani v Slovenski kolesarski mreži, bomo tudi izboljšali varnost kolesarjev. Priporočilo evropske komisije je, da se v naseljih, kjer ni mogoče zgraditi kolesarskih stez, uredi območje umirjenega prometa, kjer je omejitev hitrosti na največ 30 kilometrov na uro – na teh odsekih se varnost vseh udeležencev poveča za 40 odstotkov.

Podatki za obdobje med letoma 2007 in 2011 kažejo, da se v Sloveniji skoraj 75 odstotkov nesreč kolesarjev zgodi v naseljih, na regionalnih in lokalnih cestah. Statistike kažejo, da so v prometnih nesrečah najpogosteje udeleženi starejši kolesarji (zlasti starejši od 65 let), saj so pogosto premalo pozorni na vozila, ki jih prehitevajo, slabše slišijo in vidijo ter se počasneje ustrezno odzivajo. Starostne spremembe s seboj prinesejo tudi zmanjšano sposobnost okrevanja po težjih poškodbah.

Slovenija ima poleg Madžarske največji delež umrlih kolesarjev

Po zadnjih mednarodnih razpoložljivih podatkih iz leta 2010 se Slovenija skupaj z Madžarsko uvršča na rep lestvice glede na delež mrtvih kolesarjev med vsemi žrtvami v prometu. Kolesarji so v Sloveniji udeleženi v dveh odstotkih vseh prometnih nesreč – sedem odstotkov nesreč je smrtnih, 13 odstotkov nesreč kolesarjev se konča s hudimi poškodbami.

Policisti bodo v tem obdobju poleg nadzora predvsem svetovali in ponujali pomoč kolesarjem. Želijo jih namreč osvestiti, da prometni predpisi veljajo tudi za njih, saj opažajo, da vse prevečkrat vozijo po levi strani (predvsem po kolesarskih stezah), veliko je izsiljevanja prednosti, nepravilnega vključevanja, ponoči pa veliko kolesarjev vozi opitih, njihova kolesa so premalo osvetljena in tudi sami so premalo označeni. Nadzorovali bodo še voznike, ki s svojim ravnanjem ogrožajo varnost kolesarjev. Predpisi, ki veljajo za voznike, veljajo tudi za kolesarje in ti lahko za svojo varnost veliko storijo tudi sami, poudarjajo policisti.

* * *

Cilj preventivne akcije je zmanjšati število umrlih in hudo ranjenih kolesarjev in razširiti uporabo čelade v naseljih. Javna agencija RS za varnost prometa je junija lani izvedla sistematično opazovanje uporabe zaščitne čelade med kolesarji na desetih mestih v Ljubljani in Mariboru. Med dobrimi 34.000 kolesarji (54 odstotkov moških in 45 odstotkov žensk) jih skoraj 95 odstotkov ni nosilo čelade; moški sicer nekoliko več – 5,8 odstotka, ženske pa 3,8 odstotka. Največ jih je uporabljalo varnostno čelado v starostni skupini do 18 let (22 odstotkov), najmanj (3,7 odstotka) pa v starostni skupini od 18 do 30 let. Skoraj 12 odstotkov jih je vozilo v napačni smeri po kolesarski stezi, 47 odstotkov jih je imelo sprednjo luč, 45 odstotkov zadnjo oziroma drugo ustrezno sredstvo.