Kmetijska zadruga prijavila škocjanske Rome

Policisti v Šentjerneju bodo kazensko ovadili 16 ljudi zaradi nezakonite zasedbe zemljišč.

Objavljeno
04. april 2013 20.59
Romi
Bojan Rajšek, Litija
Bojan Rajšek, Litija

Škocjan, Dobruška vas – Kmetijska zadruga (KZ) Krka je prijavila policiji škocjanske Rome iz tamkajšnjega naselja Dobruška gmajna, ker so si že pred leti na njihovi nepremičnini zgradili domovanja in tako neupravičeno zasedajo njihova zemljišča.

Gre za 10.113 kvadratnih metrov zemljišč, ki so skladno z občinskim prostorskim načrtom določena za industrijsko cono. Decembra lani bi lahko zemljišče prodali tujemu investitorju, a je posel padel v vodo. »Zaradi nas lahko zemljo kupijo Romi, občina ali država, a razmere, kakršne so, so nevzdržne,« je za Delo povedal direktor KZ Krka Jure Vončina in priznal, da KZ doslej ni bilo treba plačevati nobenih davkov.

V Regijski civilni iniciativi za reševanje romske problematike pravijo, da podpirajo napore zadruge, da končno pride do svoje lastnine. »Naša država ne zna poskrbeti za spoštovanje lastnine, zato je treba narediti red tudi na tem področju, da se začnejo spoštovati ustava in zakoni,« pravi njihov predsednik Silvo Mesojedec in dodaja, da so za nereševanje romske problematike odgovorne vse politične stranke, ki si pred problemi zatiskajo oči.

Tiskovna predstavnica na novomeški policijski upravi Alenka Drenik je za Delo povedala, da bodo šentjernejski policisti na pristojno državno tožilstvo podali kazensko ovadbo zoper šestnajst osumljencev zaradi kaznivega dejanja protipravnega zavzetja nepremičnine, za kar je zagrožena denarna kazen ali do enega leta zapora. Zaradi interesa preiskave nam več podatkov Drenikova ni mogla razkriti.

Tri Rome je že leta 2011 policiji prijavila Agrarna skupnost Dolenjske, ker so si na njihovem zemljišču prav tako uredili domovanja, prejšnji mesec pa jih je novomeško okrajno sodišče spoznalo za krive in jih obsodilo na pogojne kazni.

Predsednik Agrarne skupnosti Bojan Jerak je za Delo povedal, da želijo neupravičeno zasedbo njihovih zemljišč rešiti po sodni poti, zato bodo zoper Rome zdaj vložili tožbo še za izpraznitev zemljišč. Romi pravijo, da se ne bodo izselili, ker se nimajo kam. Škocjanski župan Jože Kapler je povedal, da na občinskem zemljišču v tem romskem naselju živi samo ena družina, ki je izrazila interes, da se preseli, zato lokalna skupnost za njih išče primerno stanovanje. Občina zemljišč, kamor bi Rome lahko preselila, nima, pravi Kapler.

V Amnesty International Slovenija (AIS) menijo, da kazenski postopek zoper Rome, ki jih je prejšnja novomeška občina odrivala na rob družbe, sedanja škocjanska občina pa temu sledi, ne bo rešil ničesar in je korak v napačno smer.

Ker je Rome na sporno zemljišče naselila oblast, potem pa jih dolgo tolerirala, za njihov sedanji položaj nosi vso odgovornost, je prepričan predstavnik AIS Blaž Kovač. Za slovenske oblastnike je pomembna sodba Evropskega sodišča za človekove pravice v zadevi Yordanova proti Bolgariji, pravi Kovač.

Sodišče je namreč lani razsodilo, da bi bila prisilna izselitev romske skupnosti v Bolgariji (ta je nezakonito naselila zemljišče, oblasti pa so jih več let tolerirale) kršitev pravice do zasebnega in družinskega življenja po evropski konvenciji o človekovih pravicah. Kovač opozarja, da je treba storiti vse, da se ne zaostrijo odnosi v Dobruški gmajni, kjer so Romi, zaradi bombnih napadov, že umirali.