Tiskane izdaje
Ljubljana - Zelo dolgo že sodni mlini meljejo primer zasavskih kmetov, ki so zaradi škode na pridelkih, sadnem drevju, travinju in gozdovih vložili tožbi zoper zasavske onesnaževalce. Da je glavna obravnava odpadla tokrat, je kriv izostanek sodne izvedenke.
Šestindvajset zasavskih kmetov iz Suhadola, Širja, Šavne Peči, Drage, Zavrat, Čimerna, Prapretna in Ravenske vasi, ki so zaradi škode pravico sklenili poiskati na sodišču, so proti trboveljskima Termoelektrarni (TET) in Lafarge Cementu (LC) ter hrastniškima Steklarni (SH) in Tovarni kemičnih izdelkov (TKI) tožbo vložili zdaj že res davnega leta 1995.
Niti TET niti LC takrat še nista imela odžvepljevalnih naprav; TET jo je dokončala konec leta 2005, LC šele leta 2007.
TET je pred tem v ozračje emitirala tudi po 20.000 ton žveplovega dioksida (zdaj 2000 ton). Tako meritve emisij kot na njih temelječe študije so dokazovale, da so za ožige na zasavskih pridelkih in drevju in s tem izpad prihodka krivi tudi več desetkrat prekoračeni izpusti žveplovega dioksida iz TET in LC, takrat še Cementarne, ter povečane količine dušikovih spojin, prahu in ozona iz vseh štirih onesnaževalcev.
TKI in Steklarna sta po takratnih študijah okolje onesnaževali še s kloridi, fluoridi, fosforjem in arzenom. Sodišče je na prvi stopnji pred leti sicer presodilo, da jim morajo onesnaževalci poravnati 85 odstotkov nastale škode, a so se pritožili na višje sodišče zaradi domnevno nepravega metodološkega pristopa izvedenske stroke. Ta je določila tudi deleže odškodnin: približno 85 odstotkov bi morala poravnati TET, LC in SH po dva odstotka, za TKI pa je izvedenec menda ugotovil, da z izpusti ne vpliva občutneje na okolje.
Toda višji sodniki so zadevo razveljavili in vrnili v novo sojenje, sprte strani pa so se nato načeloma dogovorile za poravnavo. O odškodninskem zahtevku uradno ni hotela govoriti nobena stran, neuradno pa gre skoraj za štiri milijone evrov.
V TET, na katero odpade levji delež škode, so se bili neuradno pripravljeni pogajati o 1,5 milijona evrov, določili pa so za kar 3,5 milijona rezervacij. A poravnava je padla v vodo. Očitno so bili z njo zadovoljni le v LC, ki je za dveodstotni delež 26 kmetom predčasno plačal 70.000 evrov odškodnine.
Uroš Macerl iz Ravenske vasi, eden od tožnikov, je menil, da v LC točno vedo, da je ocena njihove škode podcenjena, zato so pohiteli z izplačilom.
Izvedensko mnenje ni v prid onesnaževalcem
Naslednji narok v tej zadevi je razpisan 6. julija, tožniki pa se nadejajo, da bo pravda s tem končana, vsaj na prvi stopnji. A vsaj trije od tožnikov, Macerl, Alojz Čebin in Janez Wetz, se bodo še mudili na sodišču, saj so zoper TET, LC in SH vložili novo tožbo.
Prva se namreč nanaša le na obdobje med letoma 1991 in 2002, trojica pa je prepričana, da jim odškodnina pripada tudi za obdobje med letoma 2002 in 2007.
S tožbo, ki so jo vložili prek pooblaščenca Luke Gabrščika, skupaj zahtevajo dobrih 200.000 evrov. V tej zadevi je izvedensko mnenje izdelala tudi sodna izvedenka, a je včeraj na sodišče ni bilo. Sodnici Vesni Ponikvar tako ni preostalo drugega, kot da razpiše nov narok. Sprte strani se bodo tako spet srečale septembra.
Na izvedensko mnenje, ki očitno ni po godu tožencem, so imeli ti precej pripomb in dodatnih vprašanj, na katera bo morala odgovoriti izvedenka. Kot je bilo med drugim slišati danes, si je izvedenka pri izdelavi mnenja pomagala z inštitutom za ekološke raziskave Erico Velenje, ki je zbral potrebne podatke, a po mnenju toženih strank ne more sodelovati pri izdelavi mnenja, saj ni izvedenec.
»Poteze piarovskih agencij«
Uroš Macerl težko verjame v splet naključij, ki so ga danes zjutraj vodila na sodišče, popoldne pa na srečanje z okoljskim ministrom Francem Bogovičem v Ravensko vas.
»To so poteze plačanih piarovskih agencij,« je prepričan. O samem postopku pravi, da poskušajo onesnaževalci in njihovi odvetniki narediti vse, da bi kmete, ki tožijo, popolnoma onemogočili: »Zavlačujejo in izčrpavajo nas. A vsa izvedenska mnenja so nam v prid. Še slepcu mora biti jasno, da je bila škoda storjena. Saj nam bo zmanjkalo sodnih izvedencev. Ti so popisali že vse, škoda je dejstvo in danes se je celo sodnica vprašala, kdo sploh še ostane, da bi mu onesnaževalci verjeli.« Macerl sicer verjame, da bo sodišče tisto, ki bo naredilo red.
V moč sodišč verjame tudi direktor TET Franci Blaznek, ki si želi, da bi bila razsodba čim prej znana: »Pravzaprav odločajo o prihodnosti TET. Razsodba je za nas tudi finančna neznanka, in ni dobro, da jo imamo. Pred nami so milijonske investicije. Neznanke v bilanci pri oceni nevarnosti za prihodnost so nam prej v škodo kot v korist.«
Blaznek poudarja, da je TET tožečim vsako leto izplačala odškodnino in da bo imelo sodišče težko delo, kako pravilno »porazdeliti« škodo med štiri onesnaževalce, saj je onesnaženost v Zasavju »miks industrije, prometa in individualnih kurišč tudi v času, ko TET ne obratuje«.
Če bo tožbo izgubila in če se odločila, da se na sodbo ne bo pritožila, bo morebitne obveznosti do tožečih poravnala, je zagotovil.
