Ko po dopustu na tujem pride še globa

Le zaradi napačnega parkiranja policija ne sme vpogledati v bazo tujih lastnikov vozil

Objavljeno
22. julij 2016 19.30
Mitja Felc, Jure Predanič
Mitja Felc, Jure Predanič

Ljubljana – Cilj manj prometnih nesreč in posledično sankcioniranje kršiteljev cestnoprometnih predpisov je glavni razlog, da je Evropska unija sklenila, naj minejo časi, ko je voznik na tujih cestah brezskrbno delal prometne prekrške in jo odnesel brez sankcij, če ga niso ravno takoj zalotili, ustavili in kaznovali.

Kako učinkovito voznika izslediti in prisiliti, da poravna globo za v tujini storjeni prometni prekršek, je bila pred leti misija nemogoče, saj so bili, ko gre za tujega državljana, omejeni pogoji brskanja po osebnih podatkih lastnika avtomobila, zato je bila težava z vročanjem obvestila oziroma kazni, še težje pa je bilo z ustreznimi ukrepi prekrškarja prisiliti k plačilu, torej izvršba.

Zato je tudi v slovenski pravni red prenesena direktiva evropskega parlamenta in Sveta Evrope (sprejeta oktobra 2011) o lažji čezmejni izmenjavi informacij o prometnih prekrških, povezanih z varnostjo v cestnem prometu, ki jo je nadomestila direktiva 2015/413, sprejeta marca lani. Kot pojasnjujejo na policiji, so na podlagi direktive vsi postopki zdaj v posebnem poglavju zakona o prekrških.

Ko se je v zadnjih dneh razvnela razprava o domnevno spornih obvestili hrvaških upravljavcev parkirišč, ki po odvetnikih ali notarjih slovenske voznike obveščajo, da morajo poravnati račun za neplačano parkirnino (ne gre za globo zaradi nepravilnega parkiranja!), se je postavilo tudi vprašanje, za katere cestnoprometne prekrške lahko policija pridobi podatke o tujih lastnikih vozil. Ne direktiva in s tem tudi ne nacionalna zakonodaja ne dajeta podlage za ugotavljanje lastnika vozila, ki ima na vesti le napačno oziroma nepravilno parkiranje. Direktiva se je namreč osredotočila na prekrške, ki imajo neposreden vpliv na prometno varnost.

Vpogledajo v tujo bazo lastnikov vozil

Na generalni policijski upravi so nam pojasnili, da ob upravičenem razlogu in na podlagi recipročnosti lahko vpogledajo v tujo bazo lastnikov osebnih vozil in kršitelju cestnoprometnih predpisov, ki ga niso zalotili takoj ob prekršku, pošljejo obvestilo. Poudarjajo, da ne gre za plačilni nalog, zato je obvestilu priložen tudi obrazec za odgovor. Kršitelj sicer lahko globo plača takoj (v tem primeru ima možnost, tako kot naši državljani, plačila polovične kazni), ali pa v 60 dneh odgovori prekrškovnemu organu in navede voznika, če trdi, da vozila v času prekrška ni uporabljal. Lastnika vozila obveščajo v jeziku države, kjer je vozilo registrirano oziroma v enem od uradnih jezikov države članice registracije motornega vozila, s katerim je bil storjen prekršek. Na podlagi zakona o prekrških pa tujec lahko odgovori v svojem jeziku.

»Če lastnik vozila ob obvestilu plača polovičko, je postopek končan, če tega ne stori, niti ne posreduje odgovora, se začne enak postopek z izdajo plačilnega naloga ali obdolžilnega predloga kot pri slovenskem državljanu,« pojasnjujejo na policiji. Pri tem dodajo, da na podlagi direktive največ sodelujejo s sosednimi državami in Nemčijo, postopke z drugimi državami kršitelja pa sprožijo le, če so smotrni. Žal pa posebne evidence, ki bi zajemala samo poslana obvestila na podlagi direktive, še nimajo.

Po izkušnjah so najbolj disciplirani pri obveščanju tujcev o storjenem prekršku naši severni sosedje, predvsem zvezna dežela Koroška, saj obvestilo o prekršku navadno pride v poštni predalčnik lastnika vozila že v dveh do treh tednih. Obvestilo je v slovenskem jeziku, priložen je tudi obrazec za navedbo dejanskega voznika, če v času prekrška ni vozil lastnik. A je navedeno še opozorilo, da je treba v komunikaciji z avstrijskimi organi uporabljati nemški jezik. Kot rečeno, tujec našim organom v tem primeru lahko odgovori v domačem jeziku.

Vendar ker še vedno mnogi, misleč, da bo kazen težko izterljiva, obvestilo iz tujine vržejo v koš, jih navadno doleti hladna prha, saj je vse bolj uveljavljen tudi postopek izvršbe, kjer se, če drugega ne, stroški lahko precej povečajo.

Največ zahtevkov v Romunijo

Same odločbe o prekršku lahko, kot so nam pojasnili na ministrstvu za pravosodje, pristojni organi tuje države neposredno ali z mednarodno pravno pomočjo posredujejo v postopek priznanja in izvršitve pristojnim organom naše države. V teh dveh primerih gre sicer lahko le za vročanje, lahko pa tudi za izvršitev denarne kazni.

Če je bila za prekršek izrečena denarna kazen v višini več kot 70 evrov, slovensko sodišče (za izvajanje tujih prekrškovnih odločb pri nas je izključno pristojno Okrajno sodišče v Celju) tako denarno sankcijo prizna. Kot so nam pojasnili na celjskem okrajnem sodišču, s pravnomočnostjo in potekom roka za prostovoljno plačilo denarne sankcije, ki ga sodišče določi v sklepu, postane v tujini izrečena denarna sankcija izvršljiva v Sloveniji. Če storilec denarne sankcije ne poravna v roku, se terjatev prisilno izterja prek finančne uprave.

Celjsko okrajno sodišče je sicer lani iz držav članic EU prejelo 776 predlogov tujih organov za priznanje in izvršitev njihovih odločb, od tega je sodišče priznalo in izvršilo tuje odločbe v 648 zadevah, nam je pojasnil predsednik sodišča Darko Belak. V prvem trimesečju tega leta pa je sodišče prejelo 227 tovrstnih predlogov. Večina predlogov je prišla iz Avstrije, zneski pa so različni, od 70 evrov do več tisoč evrov.

Tudi Slovenija v druge države pošilja take zahtevke. Belak nam je povedal, da je celjsko okrajno sodišče lani prejelo 863 predlogov za priznanje in izvršitev odločb slovenskih organov v drugih državah članicah Evropske unije, od tega so v izvršitev v druge države članice Evropske unije poslali 811 zadev.

V prvem trimesečju tega leta pa so jim slovenski organi posredovali 222 predlogov za priznanje in izvršitev odločb, od tega so v druge države članice EU poslali 212 zadev. Večina izvršitev je bila poslana v Romunijo, nekaj pa tudi v Bolgarijo, Avstrijo, Nemčijo, na Madžarsko, v Veliko Britanijo, Španijo, Belgijo in na Nizozemsko.