Marjeta Šoštarič
Saga z bulmastifi znanega ljubljanskega zdravnika je končana. Na žalosten, tragičen način so jo zapečatili glavni »junaki« razvpite pasje trojice, ki je ostala pri življenju po grozljivem napadu sredi glavnega mesta na nič hudega slutečega Tržičana pred skoraj štirimi leti. Če bi bil njihov lastnik kdor koli od navadnih državljanov, bi zanje ne bíli krčevitega boja ugledni odvetniki znane odvetniške družbe. Pa ne samo zato, ker to stane, ampak zato, ker se je zanje vredno boriti do bridkega konca.
Tragično končana zgodba zdravnika z velikim vplivom in pomembnimi zvezami - v njegov sanatorij so zahajali ljudje na vidnih položajih, paciente je imel tudi med politiki, odvetniki, sodniki - je svojevrsten bumerang, ki je, vsej tragiki navkljub, priletel prav v človeka, zaradi katerega so številni vpleteni hodili po nevarno tankem ledu. To je bilo očitno tudi na včerajšnji tiskovni konferenci ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, v čigar domeni je področje veterinarskega dela in ukrepanja. Tudi takrat, ko ponorijo psi. Ni pomembno, kakšni so razlogi, kdo je vpleten in čigava last so.
Pomembno je, da se ljudje na odgovornih položajih zavedajo svoje odgovornosti in poskrbijo za našo varnost, da delajo v interesu javnega dobra. Tudi takrat, ko so veljavni predpisi ohlapni, luknjičavi in dopuščajo spretnim pravnikom razlago v prid posameznika, neskončno predanega svojim živalim, ki pa te predanosti in ljubezni ne znajo in ne morejo enakovredno vračati. Ker to preprosto ni v njihovi naravi.
Ti psi ne bi nikoli smeli biti skupaj, bili so dobesedno jurišni bataljon, ki je udaril, so besede uglednega pasjeljubca in skrbnika štirinožcev z dolgoletnimi izkušnjami. Da so se kljub resnim svarilom strokovnjakov lahko vrnili k lastniku in živeli v tropu, ki je znova napadel, je huda strokovna napaka. Zaradi nje bi, vsem pravnim spretnostim navkljub, zaradi katerih je dr. Baričevič lahko zmagoval - do torkovega popoldneva -, moral kdo častno priznati poraz. In odstopiti s položaja, ki ga ni vreden. Navsezadnje tudi ni treba prav veliko pametovati, kakšna je razlika med objektivno in subjektivno odgovornostjo in kakšni so higienski standardi v politiki. Ali pač?
Iz četrtkove tiskane izdaje Dela