Kolo ni raketa, lahko ga popraviš sam

Javna agencija Republike Slovenije za varnost prometa je Ljubljančane seznanjala o prometni varnosti in dejavnikih nesreč.

Objavljeno
25. julij 2012 20.12
Jure Predanič, kronika
Jure Predanič, kronika

Ljubljana – Da ne bi ostalo le pri besedah, je Javna agencija Republike Slovenije za varnost prometa ob današnjem 4. evropskem dnevu prometne varnosti pripravila več aktivnosti.

Na ljubljanskem Kongresnem in Prešernovem trgu so mimoidoče seznanjali o ključnih dejavnikih prometnih nesreč ter o prometni varnosti kolesarjev kot najranljivejših udeležencev cestnega prometa.

»Ker je v času poletja hitrost eden izmed ključnih dejavnikov tveganja za nastanek prometnih nesreč, je glavna tema prav nevarnost prehitre vožnje v prometu s sloganom Hvala, ker voziš zmerno, s katerim bi radi opozorili na prekoračitve hitrosti v naseljih ter na regionalnih in lokalnih cestah,« pravi Vesna Marinko iz agencije.

Največ prometnih nesreč s hujšimi poškodbami se namreč zgodi prav na lokalnih in regionalnih cestah. S sloganom Kolesarji previdno naokrog so opozarjali na večjo varnost kolesarjev, na upoštevanje prometnih pravil ter odgovornejše vedenje kolesarjev v cestnem prometu.

Osveščali so tudi starejše ter vse ostale kolesarje o pomembnem vidiku vidljivosti kolesarjev ter o tehnični brezhibnosti kolesa, kajti največ poškodovanih kolesarjev je ravno starejših nad 60 let.

Mimoidoče kolesarje so osveščali o pravilni vožnji v cestnem prometu ter o umirjeni vožnji v coni za pešce. Marsikdo je izvedel, zakaj mora glavo pokrivati varnostna čelada. Ena bolj koristnih izkušenj pa so bili tehnični pregledi koles – prostovoljci skupine Pici Bici so jim pokazali, kako lahko svoje kolo enostavno in hitro popravijo ter tako varno nadaljujejo pot. Kot pravijo, kolo ni raketa, zato se ga vsakdo lahko nauči popraviti sam. Prostovoljci iz Ljubljanske kolesarske mreže pa so preverjali tehnično opremljenost koles.

Na Kongresnem trgu so mimoidočim prikazali demonstracijsko napravo Stopko, kjer so si lahko izmerili reakcijski čas in izvedeli, kolikšna je njihova reakcijska ter zavorna pot. S tehtnicami o naletni teži pa so ugotavljali, kakšne so sile, ki pri različnih hitrostih delujejo na človeka ob trku v zid.

Vesna Marinko je za STA povedala, da se je stanje varnosti cestnega prometa glede na pretekla leta precej izboljšalo. V prvi polovici letošnjega leta je po njenih navedbah na cestah umrlo 48 ljudi, kar je 32 odstotkov manj kot lani v istem obdobju.

»Zmanjšanje ugotavljamo tudi pri številu poškodovanih udeležencev v prometu. Huje poškodovanih je bilo za 14 odstotkov manj kot lani v istem obdobju, lažje poškodovanih je bilo prav tako za 14 odstotkov manj.«

Letošnji cilj, ki so si ga zastavili v nacionalnem programu in ki določa, da v letu 2012 ne sme umreti več kot 118 udeležencev v cestnem prometu, bo tako uresničljiv, je zaključila Marinkova.