Tiskane izdaje
Ljubljana - Z nasmeškom je nekdanji komandir Policijske postaje Vič Franc Marolt pospremil sodbo tukajšnjega okrajnega sodišča, kjer so mu sodili, ker da je neupravičeno preiskal mobilni telefon policistke, ko je lani poizvedoval, kdo je posnel golo truplo Saše Baričeviča, ki se je znašlo v javnosti.
A nasmešek je bil bolj ciničen, saj komandirju in njegovemu zagovorniku Franciju Matozu ni uspelo prepričati sodnice Irene Topolšek, da je bil komandir žrtev zarote tistih, ki so mu hoteli škodovati. Zaradi neupravičene osebne preiskave, kar je storil kot uradna oseba, mu je sodnica izrekla štiri mesece pogojne zaporne kazni s preizkusno dobo dveh let.
O zadevi pa se bodo morali očitno izreči še višji sodniki, saj je Matoz že napovedal pritožbo. »Bila sem šokirana, a si nisem upala ugovarjati.
Šla sem po telefon, ker ga nisem imela pri sebi, in mu ga na ukaz izročila. Nekaj časa je tipkal po njem, a slike očitno ni našel, zato sem jo morala poiskati jaz. Še nekaj časa je tipkal in mi ga nato vrnil,« je na ljubljanskem okrajnem sodišču o dogodku povedala policistka Vanja W.
»Pri tem sem se počutila grozno, saj sem imela v telefonu tudi osebne fotografije, kočljive in nekočljive, ki bi jih lahko gledal,« je še dodala.
Franc Marolt je po mnenju sodišča nedvomno prešel mejo, ko je iskal, kdo je posnel fotografijo. Kot komandir bi se moral zavedati, da je za pregled telefona potrebna odredba sodišča, je poudarila sodnica Irena Topolšek.
V obrazložitvi sodbe je včeraj povedala, da je večkrat analizirala vse listinske dokaze in izpovedi prič in sklenila, da ni razlogov, da Vanji W. ne bi verjela.
Večkrat je namreč izpovedala povsem enako, njeno izpoved pa je v bistvenih okoliščinah potrdil tudi tedanji pomočnik komandirja Dejan M., ki je bil navzoč ob razgovoru s policistko 15. februarja. (Povedal je, da je komandir brskal po telefonu in ji ga nato vrnil, policistki pa je bilo očitno nelagodno.
»V policiji obstaja hierarhija, in če ti komandir nekaj reče, to tudi storiš,« je pojasnil.) Razmerje med Dejanom M. in Sonjo R., kar je po Maroltovem mnenju povod za zaroto proti njemu, pa je sodnica označila le kot del zagovora, ki je za ta postopek brezpredmeten.
Spomnimo, Marolt je trdil, da je prišel navzkriž s svojim pomočnikom, o katerem se je govorilo, da ima intimno razmerje z eno od sodelavk. Ker ji je pomočnik domnevno gledal skozi prste in je zadeva postala moteča, je hotel to razčistiti, zadevo s telefonom pa so obrnili proti njemu, da ga diskreditirajo in odstavijo.
Povedal je, da je Dejan M. pred tem dogodkom govoril proti Vanji W., nato pa jo celo predlagal za napredovanje. Drugače si ne zna razlagati, zakaj bi ga Vanja W. lažno ovadila, saj jo je, kakor nekatere druge, le vprašal, kaj ve o fotografiji - dejala mu je, da jo je dobila od dveh sodelavcev, telefona pa da se ni niti dotaknil.
Sodišče je zaslišalo več prič, ki so razlagale tudi o govoricah na policijski postaji. Matoz je včeraj sodišču sicer predlagal, naj zasliši še več prič, ki so menda slišale, kako so se Dejan M., Sonja R. in Vanja W. dogovarjali, da morajo povedati isto zgodbo in da je treba obvestiti novinarje, da bo cilj dosežen. Ena od prič je o tem napisala tudi izjavo.
A sodnica je menila, da je zadeva dovolj razčiščena za razsodbo. Tožilstvo je sodišču v sklepni besedi predlagalo kazen, kot jo je nato sodnica nato tudi izrekla. Pooblaščenec oškodovanke David Sluga, ki je pritrdil tožilstvu, naj Marolta kaznuje, pa je med drugim izpostavil še, da ga je v postopku zmotila predvsem strategija obrambe, ki je posegla v zasebnost nekaterih prič, čeprav domnevno razmerje nima zveze s postopkom.
