»Pošteni in moralni« tajkun v zapor še za dobrih šest let

Bine Kordež se je vsaj na sodišču obnašal moralno in pošteno, kar mu je v očeh tožilca prineslo določen bonus.

čet, 21.01.2016, 08:00; spremenjen: 19:22

Ljubljana - Nič popusta Bine Kordež ni dobil pri senatu ljubljanskega okrožnega sodišča, ki mu je včeraj izrekel kazen, kot jo je predlagalo tožilstvo. »Sporazum o priznanju krivde, je pogodba, v katero sodišče ne more poseči. Pa tudi sicer posledice kaznivih dejanj niso ravno zanemarljive,« je ob izreku sodbe povedal sodnik Srečko Škerbec.

Več kot dve uri je trajalo, da se je predsednik senata, sodnik Srečko Škerbec, prebil skozi izrek sodbe Binetu Kordežu, ki je v torek priznal krivdo za enajst kaznivih dejanj, za katera se je s tožilcem Jožetom Kozino dogovoril za sedem let in mesec zapora. »Ne bežim od odgovornosti, glede na moj odnos pa sem pričakoval, da bo sporazum ugodnejši, vendar sem ga po pogajanjih na koncu podpisal. Mogoče sodišče izreče kakšno milejšo kazen,« je v torek povedal Kordež.

A sodišče mu je izreklo natančno takšno kazen, upoštevaje osem mesecev zapora zaradi ponarejanja listin (za to kaznivo dejanje je bil obsojen hkrati z zadevo Primskovo in je prestala vsa sita) pa so mu izrekli sedem let in pol zapora. Ker je Kordež med julijem 2013 in oktobrom 2014 del kazni že prestal, ga čaka še približno šest let in tri mesece zapora. Poleg tega bo skladno s sporazumom plačal tudi 23.500 evrov stranske denarne kazni, in sicer v dveh letih, poravnati pa bo moral tudi stroške postopka. Če denarne kazni ne bo poravnal, mu bo sodišče za vsakih 47 evrov naložilo še dodaten dan zapora, a skupaj največ šest mesecev.

Sporna posojila

Poročali smo, da je konec leta 2007 Merfin, ki ga je ustanovila stotnija vodilnih delavcev Merkurja s Kordežem na čelu skupaj z nekaj partnerji, po visoki ceni prevzel Merkur. Merfin je financiral in izvedel večji del prevzema. Kupci so za ta posel pri bankah najeli skupaj za okoli 350 milijonov evrov posojil in jih delno zavarovali z osebnim premoženjem in delnicami Merkurja. Ker posli zaradi preveč idealističnih predpostavk in pozneje zaradi vse večje gospodarske krize niso rasli skladno s Kordeževimi pričakovanji, ni bilo dividend, s katerimi bi prevzemniki vračali posojila. Tudi likvidnost je začela šepati in vodstvo Merkurja je vse teže zagotavljalo denar za tekoče poslovanje, Merfin se je znašel v primežu bank. V tej stiski je Kordež povlekel več spornih potez, kaj kmalu pa so po njih začeli brskati kriminalisti NPU.

Pred sodniki se je najprej znašlo oškodovanje Merkurja zaradi prodaje trgovskega centra Primskovo. Kordež in sodelavci naj bi Merkurju pri tem odtegnili za malo več kot devet milijonov evrov. Septembra 2012 je bil v tej zadevi Kordež obsojen na pet let zapora. Po pritožbi tožilstva je višje sodišče kazen zvišalo na šest let in pet mesecev zapora, vrhovno sodišče pa je sodbo razveljavilo.

Drugi del v sklopu kaznivih dejanj predstavlja devet posojilnih pogodb med Merkurjem in Merfinom v višini 102 milijona in 864.000 evrov, ki so bile tako rekoč nezavarovane (razen ene, ki je bila zavarovana s tremi bianco menicami). Merkur je dobil povrnjenih le 600.000 evrov. »Ker je Merfin izbrisan iz sodnega registra, Merkur denarja ne bi mogel več dobiti nazaj, tudi če bi vložil premoženjsko-pravni zahtevek,« je ob tem povedal Škerbec.

V sklopu enajstih kaznivih dejanj so tudi posojilne pogodbe, ki jih je Merkurjeva hčerinska družba Bofex po Kordeževem sklenila z družbama na Malti in v ZDA, v katerih se je Bofex že vnaprej odpovedal terjatvam.

Sklop obtožb se nanaša na obvodno financiranje, pri čemer je banka kreditirala Merfin prek obvodnega podjetja, saj Merfin sam ne bi mogel dobiti kredita zaradi prevelike izpostavljenosti. V tej vlogi so omenjali Iskratel, Gorenje, Skupino G, pred tem H & R ter Gorenjsko banko in Factor banko.

Čeprav so pri Gorenjski banki odločno zanikali, da bi prek obvodnih podjetij financirali menedžerski prevzem Merkurja in na sodišču poudarili, da banka »obravnavanih kreditnih poslov ne šteje za navidezne in posledično v njih ni nastopala kot kreditodajalec Merfina ali Merkurja prek tako imenovanih obvodnih posojilodajalcev,« pa je včeraj Škerbec pojasnil, da gre pri štirih kaznivih dejanjih, kjer je Kordež sodeloval kot napeljevalec, za več večmilijonskih kreditov obvodnim podjetjem, denar pa je nato končal pri Merfinu. V enem primeru pa je bila vpletena Factor banka.

Kordež je bil obsojen tudi zaradi dveh kaznivih dejanj ponarejanja listin, in sicer gre za fiktivne pogodbe.

Škerbec je Kordežu sicer dal jasno vedeti, da mu, tudi če bi sodišče lahko poseglo v sporazum, nižje kazni senat ne bi izrekel. Strinjal se je, da je bil »korekten obtoženec, ki ni kompliciral in se izogibal sodišču,« a hkrati opozoril na hude posledice v več podjetjih, ki so zaradi njegovih poslov končala v stečaju, in na usode ljudi v teh podjetij. Škerbec je Kordežu, ki je senat zaprosil, naj mu omogoči prestajanje kazni na odprtem oddelku zapora, pojasnil še, da o tem senat ni odločal, saj za to nima pristojnosti.

Kordež bo moral pričati

Da prizna, da je veliko podjetij šlo v stečaj zaradi njegovih potez, je po razglasitvi sodbe dejal nekdanji predsednik uprave Merkurja. A dodal, da tudi zaradi potez koga drugega. Po njegovih besedah sicer njegovo priznanje krivde ne pomeni prejudiciranja postopkov, ki bodo potekali še proti drugim, in dodal, da ne namerava nikogar obtoževati.

A Kozina je v izjavi za javnost včeraj povedal, da bo Kordež v postopkih proti odgovornim osebam, ki so bile povezane s spornimi posojili, Kordež moral nastopiti kot priča. V eni zadevi so sicer vložili zahtevo za preiskavo, v dveh teče predkazenski postopek. »V tem kulturnem prostoru je takšno vedenje prej redkost,« pa je Kozina še enkrat izpostavil ravnanje Kordeža, ki je priznal krivdo in »sprejel družbeno maščevanje in ni izbiral drugih možnosti, kot je iskanje obvodov, zaradi katerih bi lahko še leta živel brez sankcij,« zaradi česar je v bistvu še moralen in pošten človek.


Prijavi sovražni govor