Kosci uporabljali vse orodje, le kos ne

Brežice – Kadar na brežiškem sodišču poteka sojenje članom rodbine Kosec, se mora sicer neizprosni in redoljubni sodnik Almir Kurspahić potegniti malo nazaj. Ve, da bodo vsi obdolženi prišli, ve pa tudi, da ura in on nista njihova gospodarja.

Ko je bila ura pol devetih zjutraj in ko bi na zatožni klopi morali sedeti Anton, Aleš, David, Viktor ter Polonca in Aleksandra Kosec, ki so skupaj s sovaščani pred dvema letoma napadli policiste, ki so opravljali uradno dolžnost v romskem naselju, je na zatožni klopi sedel le Aleš. To pa zato, ker ga je na sodišče s prestajanja zaporne kazni pripeljal policist. Da bi lažje prenesel stres tega dne, si je s seboj v sodno dvorano prinesel kavico. Sodniku to ni bilo všeč in se je moral od kave posloviti.

V petnajstih minutah so nato na sodišče prikapljali vsi obdolženi. »Imeli smo težave s parkiranjem,« je pojasnil David. »Vi imate težave z uro, ne s parkiranjem,« je odgovoril sodnik. A sojenje se še ni moglo začeti, saj je najmlajša obdolženka Aleksandra s seboj prinesla dojenčka. Ni imela varstva zanj, če pa so bili vsi sorodniki na sodišču. Potem ko je sodnik uredil začasno otroško varstvo in otroka »podtaknil« čakajočim pričam, se je sojenje lahko začelo.

Omenjena šesterica se je znašla na sodišču, ker je pred dvema letoma policistom poskušala preprečiti uradno dejanje. Tega dne je imel Anton, ki je starešina v romskem naselju Gazice, rojstni dan in ob hrupni glasbi se je vsa vas zabavala. Zaradi prijave o kršitvi javnega reda in miru sta tisti dan naselje obiskali že dve policijski patrulji. Nazadnje so na pomoč poklicali še intervencijsko skupino. Dvanajst policistov se je s štirimi vozili zbralo na cesti pred romskim naseljem. Kot so povedale priče, med njimi Milan Hudorovac, ki je kot glasbenik igral na zabavi, je po obisku druge patrulje pobral inštrumente in šel domov. Čakajoč pred Gazicami pa so policisti menda slišali streljanje iz romskega naselja, zato so se odpravili tja.

Ko so vstopili v vas, je eden od druščine, Milan Potokar, začel bežati, dva policista pa sta stekla za njim. Ko sta z njim opravljala postopek, je policiste obkolilo kakšnih petdeset Romov, ki so poskušali preprečiti vklepanje Potokarja. V policiste in njihova službena vozila so metali kamenje, steklenice, vile, vejnike, sekire. Policisti so se umaknili do vozil in se opremili s ščiti in čeladami, Romi pa so jih še naprej obmetavali. Iz hiše je na policista priletel kvader, na srečo je imel na glavi čelado.

Omenjena šesterica je bila glavna pri tem početju. Anton kot starešina, namesto da bi vaščane miril, jih je hujskal k uporu proti policistom, Polonca je policiste polivala z vinom in vodo, Aleksandra je v eni roki držala dojenčka, z drugo pa v policiste metala kamenje. Davida so policisti vklenili, hoteli so še Viktorja, pa se jim je izmuznil. Nato so se policisti umaknili iz naselja in se ustavili na dovozni poti, ko je za njimi pripeljal Anton, ki je imel v avtu iskanega Viktorja. Policisti so ga potegnili iz vozila, Anton pa je pobegnil.

Za vseh šest obdolženih je tožilec Bogdan Matjašič predlagal zaporne kazni. Za Viktorja, ki še ni bil obsojen, ter za Aleksandro pogojno, za druge pa zaporne kazni, višje od enega leta. Sodnik bo sodbo razglasil danes.

Obdolženi Romi in njihovi zagovorniki trdijo, da je policija izzvala napad in samo čakala, da vstopi v naselje. Starešina Antona Kosec pa je prepričan, da tega postopka ne bi bilo, če se Romi takrat ne bi pritožili na postopek policistov. Njihovi zagovorniki predlagajo oprostitev, medtem ko tožilec poudarja, da če se bodo taka dejanja dopuščala ali blago kaznovala, bo to potuha za storilce, ki bodo kazniva dejanja nadaljevali. Tako ravnanje storilcev je treba jemati resno, sicer bomo imeli kmalu podobno situacijo kot v nekaterih drugih državah ali velikih mestih, kjer si policisti v nekatere predele sploh ne upajo več.