Kovačič mora plačati škodo za uničeno vilo

 Višje sodišče potrdilo, da mora nekdanji veleposlanik državi vrniti 65.000 evrov z obrestmi.

Objavljeno
26. november 2015 17.02
Iva Ropac
Iva Ropac
Ljubljana – Po okrožnem je zdaj še višje sodišče sklenilo, da mora nekdanji veleposlanik v Zagrebu Boštjan Kovačič državi vrniti 65.000 evrov za škodo, ki jo je povzročil v tamkajšnji rezidenci. Skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi od avgusta 2011 in sodnimi stroški znesek že zdaj presega 90 tisočakov.

Država je lastnici vile na prestižnem zagrebškem Pantovčaku na podlagi sodne poravnave že pred časom izplačala 65.000 evrov, od Kovačiča pa je državno pravobranilstvo z regresnim zahtevkom terjalo povračilo izplačane vsote. Znesek, ki ga mora Kovačič odšteti državi, bo še višji, saj se je do zdaj nabralo za 24 tisočakov obresti, poleg tega mora državi povrniti 1197 evrov za stroške pritožbenega postopka, medtem ko so stroški prvostopenjskega postopka 3349 evrov. Pravobranilstvo je Kovačiča že pozvalo k plačilu, njegov pooblaščenec odvetnik Miha Kozinc pa nam je povedal, da bo zoper sodbo vložil revizijo na vrhovno sodišče.

Parket menda poškodoval pakistanski veleposlanik

Lastnica vile ni bila prav nič navdušena, ko je leta 2000 ugotovila, da jo je Kovačič brez njenega dovoljenja preuredil in opravil obsežno adaptacijo. Aprila tega leta je slovenskemu zunanjemu ministrstvu pisala, da je zamenjal tapete, postavil savno, podrl zidove, posegel v sistem centralne kurjave, dragoceno pohištvo in drugo stanovanjsko opremo pa neustrezno shranil v kleti in na podstrešju, zato sta začela propadati. Ko je veleposlanik zapustil hišo in je bila po zapletih opravljena predaja, je lastnica stanje opisala z besedami, da je huje, kakor če bi bila vila poškodovana med vojno.

Po trditvah priče Branke Kučinič, ki je bila v letih spornih dogodkov članica finančne komisije slovenskega zunanjega ministrstva, Kovačič ni imel pooblastila ne za najem rezidence ne za investicijska dela. Dela so stala več milijonov takratnih tolarjev, posegi v rezidenco pa so bili po njenih besedah nelogični tudi zato, ker ministrstvo ni bilo lastnik zgradbe. Po drugi strani je Kovačič pred časom za Delo dejal, da je šlo pri »investicijskih delih«, ki mu jih očitajo, izključno za redna vzdrževalna dela in da nikakor niso pustila posledic, ki se jih pozneje ne bi dalo z lahkoto odstraniti.

Zgradba na Pantovčaku je bila po njegovem mnenju v precej slabem stanju, kar je bila verjetno posledica bivanja njegovega predhodnika, pakistanskega veleposlanika, ki je tam živel z veliko družino, in če so na parketu petkrat na dan ob molitvi izvajali obredno umivanje, skladno z muslimanskim verovanjem, je to skoraj gotovo pustilo posledice.

Ko se je Kovačiču iztekel mandat, so opravili primopredajo, pri kateri nihče, ne ministrstvo ne lastnica, ni imel pripomb; te so se po njegovih besedah pojavile šele pozneje, ko je lastnica zgradbe nenadoma ugotovila, da bi s tem najemom lahko še kaj iztržila. Vzrok, da se je znašel v postopku na sodišču, pripisuje razmeram in zameram na zunanjem ministrstvu, češ da je opozarjal na številne nepravilnosti.

Gradbeni posegi

Vendar Kovačičeve trditve, da je šlo le za redna vzdrževalna dela, sodišča niso prepričale. Višji sodniki ne dvomijo o oceni okrožnega sodišča, da je povprečnemu človeku jasno, kakšna je razlika med spremembo nepremičnine v smislu ureditve (na primer pleskanje sten in mizarska dela) in gradbenimi posegi, ki jih je izvedel Kovačič – odstranitev zidu v kopalnici, predelava dveh kopalnic, vgraditev savne in dodatne prhe v kleti. Za to razlikovanje ni potrebno znanje strokovnjaka gradbeništva. Glede na obseg izvedenih gradbenih del in glede na jasna določila najemne pogodbe z aneksom, sklenjenim z lastnico hiše, iz katerih nedvomno izhaja, da je mogoče na nepremičnini delati spremembe le v smislu ureditve, »izrecno pa je prepovedano izvajanje kakršnihkoli drugih gradbenih del, pritožbeno sodišče ne dvomi, da je Kovačič ravnal najmanj hudo malomarno«.

Višje sodišče je prav tako pritrdilo prvostopenjskemu, da Kovačič za svoje ravnanje ni imel odobritve Republike Slovenije, pravno nepomembna pa je okoliščina, kdaj naj bi bila država seznanjena z njegovim ravnanjem. Bistvena je ugotovitev, da se država s Kovačičevim ravnanjem ni strinjala. Ob vsem tem Kovačič ni ustrezno shranil premičnine, saj je vsakemu povprečno skrbnemu človeku znano, da običajno podstrešje in kletni prostori stanovanjskih hiš zaradi večjih temperaturnih nihanj ter vlage niso primerni za hrambo premičnin; prav tako ni primerno shranjevanje pohištva pod nepredušno plastično folijo, še dodaja višje sodišče.