Krašovec prost, nov proces za Betnavo

Vrhovno sodišče je razveljavilo obsodbo Mirka Krašovca na tri leta zapora. Izpuščen je bil že septembra.

čet, 09.11.2017, 18:00

Celje - Mirko Krašovec, nekdanji ekonom mariborske škofije, bo moral še tretjič stopiti pred, tokrat nov, senat Okrožnega sodišča v Celju zaradi obtožbe o napeljevanju k poslovni goljufiji v škodo sredstev Evropskih skupnosti leta 2009 pri obnavljanju dvorca Betnava v Mariboru. Prvo sojenje se je začelo že leta 2013, potem je bilo na drugi stopnji odrejeno ponovno sojenje, zdaj pa se primer v Celju spet vrača na začetek.

Celjsko okrožno sodišče je v sredo prejelo sodbo vrhovnega sodišča, ki je ugodilo zahtevi za varstvo zakonitosti Kraševčevega zagovornika, odvetnika Velimirja Cugmasa, in je razveljavilo obsodbo nekdanjega ekonoma mariborske škofije Mirka Krašovca na tri leta zapora.

Krašovec je bil na drugi stopnji in na ponovljenem sojenju lani spoznan za krivega napeljevanja k poslovni goljufiji, in sicer leta 2009 direktorice podjetja Betnava Dragice Marinič in vodje investicij v Betnavi Antona Ekarta. Sodišče je presodilo, da ju je Krašovec napeljal, da sta od direktorata za turizem na ministrstvu za gospodarstvo z lažnimi gradbenimi situacijami za obnovo dvorca Betnava neupravičeno pridobila 1,772 milijona evrov evropskih sredstev. Primer ni tragičen le za pravosodje in zdaj že ostarelega Krašovca, med obema sojenjema je na dan kukalo tudi nenavadno ravnanje takrat zaposlenih na direktoratu za turizem, ko je v družbi vladala vsesplošna evforija, da je treba nepovratna evropska sredstva čim bolj »izčrpati«.

A Krašovec v nasprotju z zaposlenimi v podjetju Betnava in na škofiji ter v nekdanjem Vegradu s Hildo Tovšak na čelu, ki so se vsi po vrsti s priznanjem krivde pogodili za kazni, je krivdo vseskozi zanikal. Tožilstvo obenem ni našlo dovolj elementov kaznivih dejanj, da bi obtožilo tudi katerega izmed državnih uradnikov.

Nejasna stopnja odgovornosti

Kakorkoli, po svežem mnenju vrhovnega sodišča so razlogi v zvezi s Krašovčevim naklepnim ravnanjem v sodbi prvostopenjskega sodišča vsaj nejasni, kar je v zahtevku za varstvo zakonitosti trdil tudi Cugmas. Dogodke iz septembra 2009, zaradi katerih je bil Krašovec spoznan za krivega, bi bilo treba presojati tudi po tem, ali bi bilo takrat prikazan »material na skladišču« za obnovo Betnave mogoče res porabiti do sredine decembra 2009. Šele po takšni presoji bi si sodišče lahko ustvarilo mnenje o stopnji Krašovčeve odgovornosti za napeljevanje h kaznivemu dejanju.

»Naj sodi popolnoma spremenjen senat«

Senat vrhovnega sodišča, ki je zahtevo obravnaval, Cugmasu ni ugodil z oprostilno sodbo, mu je pa v večjem delu dal prav pri podredni zahtevi po razveljavitvi obsodbe zaradi bistvenih kršitev kazenskega postopka. Okrožnemu sodišču v Celju je naložil, naj - na že tretji ponovitvi sojenja na prvi stopnji - Mirku Krašovcu sodi »popolnoma spremenjen senat«.

Da bi lahko vrhovno sodišče tako odločilo, je bilo mogoče dopuščati že 15. septembra, ko so iz mariborskih zaporov v Rogozi pozvali Krašovca, ki je tam od junija na odprtem oddelku kazen prestajal ob koncih tedna, naj se pride odjaviti. Zdaj je jasno, zakaj: vrhovno sodišče je njegovo obsodbo razveljavilo že 14. septembra, do tega tedna pa je razsodba potovala navzdol po sodni hierarhiji in do Krašovca.


Prijavi sovražni govor