Kri je z obraza lahko spral šele po treh dneh pridržanja

Maribor – »Lahko se tile, ki sedijo za menoj, sami enkrat oblečejo v našo opremo in bomo mi metali kocke,« je neprijetne občutke z varovanja tretje mariborske vstaje strnil policist Leon Kavaš. Dejal je, da bi tistega večera lahko aretiral 150 protestnikov, če bi ujel vsakega, ki ga je zadel s kocko.

»Teden pred tem sem izgubil službo. Tega, kar se je takrat dogajalo v tej državi, kot vojni veteran nisem mogel prenesti,« se je zagovarjal še zadnji iz druge skupine protestnikov s tretje mariborske vstaje Branko Karlovčec. Sodišče je postopek zoper njega sprva izločilo, saj je zaposlen v tujini in je doma bolj poredko. A zdaj, ko je podal zagovor, ovir za sojenje v njegovi nenavzočnosti ni več.

Tako kot preostali četverici, Alenu Đudariću, Andreju Horvatu, Luki Ravterju in Nejcu Ulesu, tožilec Darko Simonič tudi Karlovčcu očita, da je 3. decembra 2012 med protestom proti takratnemu županu Francu Kanglerju metal granitne kocke in druge trde predmete, ki so policiste zadeli v zaščitno opremo. A Karlovčec se kljub po mnenju tožilstva nazornim videoposnetkom, ki da ne puščajo nobenega dvoma, da je metal predmete (prepoznala ga je tudi sodnica Danila Dobčnik Šošterič), ne čuti krivega. Pravi, da je bil na protestu, tudi vpil je »Gotof je!«, a v roki je imel le mobilni telefon.

Zbal se je za svoje življenje

Po njegovih besedah sta ga dva policista nenadoma prijela, ga zavrtela in podrla na tla. Takrat je izgubil zavest, saj da mu je policist s škornjem stopil na glavo. Na policijski postaji je tožil za bolečinami in krvavel, vendar so njegove prošnje, naj ga odpeljejo k zdravniku, naletele na gluha ušesa. Zjutraj so ga odpeljali v pridržanje v Ljubljano, kri pa je lahko z obraza doma spral šele čez tri dni, ko so ga izpustili na prostost.

Zgodbe policistov, ki so tistega razburljivega večera varovali proteste, so drugačne. Leon Kavaš je razkril, da se je bal za svoje življenje in da so policisti kasneje iskali tudi psihosocialno pomoč. Kavaš je aretiral Luko Ravterja, fanta drobne postave, ki ga je menda večkrat videl, kako je stopil iz množice in v policijski kordon metal kocke in steklenice. Čeprav je imel obraz zakrit, ga je prepoznal po črni usnjeni jakni in visokih škornjih. Stekel je za njim po Koroški cesti, a se je moški aretaciji upiral: »Udaril sem ga s palico, ga podrl na tla in mu nadel vezice. Prepričan sem, da sem prijel pravega kršitelja.«

»Ravterja ste prepoznali po oblačilih. Je bil v množici edini s kapuco?« je v policista dregnil odvetnik Jure Šega. »Dosti jih je bilo,« je odvrnil Kavaš. »Kaj je imel potegnjeno čez usta?« »Jakno.« »V preiskavi ste dejali, da je bil šal.« »Sem že povedal, da uradnega zaznamka nisem sestavil jaz.« »Ste tistega večera še koga prijeli?« je vanj vrtal Šega. »Ne.« »Na Vetrinjski ulici?« »Jaz ne,« je odgovoril policist, ki pa se je zatem le spomnil, da je nekoga prijel skupaj s kolegoma. To je bilo ob 21.10, Ravterja pa je vklenil 25 minut kasneje, 500 metrov stran, kar odvetniku ni dalo miru. Zlasti mu ni jasno, kako mu je to uspelo v tako kratkem času v polni bojni opremi, vmes pa je opazoval še protest na Glavnem trgu. »Tega ne bi komentiral,« je odvrnil Kavaš.