Tiskane izdaje
Ljubljana - Prokurist Rotisa Ivan Črnkovič in nekdanji brigadir Slovenske vojske Anton Krkovič v nasprotju s predsednikom SDS Janezom Janšo do dokončne odločitve ustavnega sodišča v zadevi Patria ostajata na prestajanju dvaindvajsetmesečne zaporne kazni.
Pravnomočno obsojena za storitev kaznivega dejanja dajanja oziroma sprejemanja daril za nezakonito posredovanje Ivan Črnkovič in Anton Krkovič, sta ustavnemu sodišču - tako kot prvoobsojeni Janša - predlagala, naj do dokončne vsebinske odločitve o vloženih ustavnih pritožbah zadrži izvajanje njune zaporne kazni, saj jima povzroča težko popravljive posledice.
Črnkovič je navedel, da je prestajanje zaporne kazni eden izmed najhujših posegov v človekovo osebnost, integriteto in dostojanstvo. Njegova daljša odsotnost pa za družbo Rotis lahko pomeni izgubo številnih poslov in dobička, kar bi lahko privedlo do odpuščanja zaposlenih. Krkovič je prav tako utemeljeval, da zaporna kazen posega v človekovo osebnost in dostojanstvo, hkrati je prizadeto njegovo družinsko življenje, ker ima majhnega otroka, ki odsotnost očeta doživlja travmatično. Sodbe, ki jih izpodbija, po njegovem mnenju pomenijo hudo kršitev ustave.
Pet proti dve oziroma tri
Toda večina ustavnih sodnikov njunemu predlogu ni bila naklonjena. V Črnkovičevem primeru so sodniki sklep sprejeli s petimi glasovi za in tremi proti (Mitja Deisinger, Ernest Petrič in Marta Klampfer), v Krkovičevem s petimi glasovi za in dvema proti (Deisinger in Petrič). Sodnica Klamferjeva v tem primeru ni glasovala, saj na seji ni bila navzoča, iz celotnega odločanja v primeru Patria pa se je izločil Jan Zobec.
V obeh primerih je večina sodnikov menila, da pritožnika nista navedla težko popravljivih posledic. Pri tem so se sklicevali na odločitev pred dvanajstimi leti, ko je ustavno sodišče za začasno zadržanje določilo dva pogoja: da je bil poseg v osebno svobodo očitno arbitraren ali samovoljen, ali če bi glede na posebne okoliščine primera grozile kakšne druge težko popravljive posledice. Za odločitev o zadržanju izvrševanja pravnomočne sodbe mora biti izkazana možnost nastanka težko popravljivih škodljivih posledic, ki presegajo posledice posega v osebno svobodo, saj te po naravi stvari nastanejo že zaradi same pravnomočne obsodilne sodbe.
Črnkoviču in Krkoviču tako ni uspelo začasno zapustiti zapora, kot je to uspelo Janezu Janši, ki je od 12. decembra lani do dokončne odločitve deveterice oziroma (zaradi izločitve sodnika Zobca) osmerice sodnikov na prostosti. Sodniki so takrat ugotovili, da je Janšev poslanski mandat posebna okoliščina.
