Kupnine ni, dokazov o goljufiji pa tudi ne

Brežice – »Po številnih obravnavah sva končno prišla do pravične sodbe in vsem dokazala, da nikoli nisva nikogar ogoljufala,« sta se na zavrnilno sodbo odzvala brata Darijan in Dominik Štrucl, prepričana, da jima sodišče v nobenem trenutku ni bilo naklonjeno, saj ni upoštevalo njunih ključnih dokazov, ki so direktno izpodbijali obtožni predlog.

Tožilstvo se je za umik obtožnega predloga, ki je bratoma Darijanu in Dominku Štruclu očital, da sta si prisvojila hišo zakoncev Fijolič, odločilo na podlagi novih dokazov, ki so bili predloženi oziroma izvedeni na zadnji obravnavi. Gre za videoposnetek in pričevanja sosede Alojzije Vimpolšek. V ponovljenem postopku – na prvi stopnji sta bila brata zaradi goljufije obsojena na zaporne in denarne kazni, a je višje sodišče sodbo razveljavilo, je bil venomer govor o zvočnem posnetku, iz katerega naj bi se razbralo, da je zdaj že pokojni Jože Fijolič bratoma izjavil, da jima bo prodal hišo, a tega izvornega posnetka sodišče v postopku ni dobilo.

Pri umiku obtožnega predloga pa se je tožilstvo zdaj oprlo na videoposnetek izpred petih let, ki ga je v tej kazenski zadevi šele julija letos vložil zagovornik Dominika Štrucla, v civilni tožbi, ki je potekala na krškem sodišču, kjer je šlo za izpodbijanje kupoprodajne pogodbe, pa je bil predložen že prej. S posnetka sta razvidna Jože Fijolič in oba obdolžena brata, razvidno je tudi, da naj bi Fijolič takrat vedel, da je Štrucloma prodal hišo in zemljišče.

»Iz navedenega posnetka je razvidno, da je bil aprila pred petimi leti, ko je posnetek nastal, Jože Fijolič še zelo luciden in fizično močen,« pojasnjujejo na tožilstvu.

Pričanje sosede

Tožilstvo pa se je pri umiku obtožnega predloga oprlo tudi na pričanje Alojzije Vimpolšek, ki je povedala, da so pred petimi leti pri pripravi gradbene dokumentacije pri mejašu Fijoliču iskali soglasje za postavitev garaže. Ko je po tem povprašala Fijoliča, ji je ta rekel, da je hišo prodal Darijanu in Dominiku in da se bo morala za soglasje dogovoriti z njima. V spis je bil vložen tudi dogovor med Vimpolški in Štrucli glede te gradnje izpred petih let.

Glede na te nove dokaze in to, da so delavke Centra za socialno delo (CSD) Brežice vzpostavile osebni kontakt z Jožetom in Emilijo Fijolič leta 2011, ko je bilo njuno zdravstveno stanje že veliko slabše, ko je očitno tudi demenca zelo napredovala, ni mogoče z gotovostjo zaključiti, da leta 2008 Jože Fijolič ni vedel, kakšno pogodbo podpisuje, oziroma da ni vedel, da je svojo hišo odsvojil obema obdolžencema,« pojasnjujejo na tožilstvu. Sicer se jim zdi čudno, da sta obdolženca snemala Fijoliča ob običajnem obisku pri njih in da denar, ki naj bi ga kot kupnino prejel Jože Fijolič za hišo in zemljišče, ni bil najden, vendar glede na posnetke in pričanje Vimpolškove ni mogoče z gotovostjo trditi, da obdolženi ni vedel, da je podpisal kupoprodajno pogodbo in ne pogodbe o dosmrtnem preživljanju in da denarja ni prejel.

Jože Fijolič je namreč od leta 2011 trdil, da bo dal hišo tistemu, ki bo skrbel zanj in za njegovo ženo, vendar je bil takrat že veliko bolj dementen kot dve leti prej, zato tudi ni moč izključiti, da je navedeno trdil zaradi bolezenskega stanja. Izvedenka Vita Pukl Gabrovšek je namreč podala izvedensko mnenje, ne da bi videla videoposnetek izpred petih let, saj je bil v spis predložen šele julija letos, v svoji obrazložitvi navaja tožilstvo.

Kljub škodi zadoščenje

»Kazenski postopek zoper naju se ne bi nikoli začel, če bi organi pregona dovolj kritično in upoštevajoč Fijoličevo bolezensko stanje presodili njegovo izjavo, da ni ničesar prodal, saj je iz tega izviral celotni obtožni predlog,« ugotavljata Darijan in Dominik Štrucl. Postopek na sodišču se je namreč začel, ko je Darijan »zaradi skrbi in dolgoletnega dobrega prijateljstva z zakoncema Fijolič« pred štirimi leti na CSD Brežice prosil za pomoč zakoncema, saj je opazil, da nista mogla v celoti skrbeti zase.

Brata pravita, da je center zakoncema takoj odvzel poslovno sposobnost, ne da bi se predhodno prepričali o njunem dejanskem zdravstvenem stanju. Ko pa je videl, da sta kot lastnika nepremičnine vpisana Darijan in Dominik Štrucl, Fijoliča pa imata zagotovljeno doživljenjsko brezplačno služnost objekta, naj bi CSD pritiskal na Fijoliča, zakaj je to prodal, Fijolič pa je po Štruclovih besedah pomislil, da sta z ženo ostala brez strehe nad glavo in da več nimata kje živeti. »Nato je verjetno iz strahu povedal, da ni nič prodal,« pravita brata. Trdita, da sta pošteno poravnala kupnino, kupoprodajna pogodba je bila overjena tudi pri notarju, in v prijateljstvu sobivala z zakoncema, a so jima v času, ko sta bila v domu upokojencev, onemogočili stike in ne vesta niti, kje sta pokopana.

»Celoten postopek se je vodil le na podlagi pavšalne izjave gospoda Fijoliča, da ni nikoli nič prodal, to izjavo pa je podal v času hude demence, tri leta po sklenitvi prodajne pogodbe in ko mu je bila odvzeta poslovna sposobnost,« pravita Štrucla, prepričana, da jima je postopek naredil veliko poslovno škodo, in razočarana, da so bili vanj kot priče vpleteni tudi njuni glasbeni kolegi.