V odškodninski tožbi se je poleg Sine 5, centra za sprostitev in kvaliteto življenja, d. o. o., znašla še Špela Peternel, nekoč stoodstotna lastnica in zakonita zastopnica družbe.
Oškodovanec je v tožbi navedel, da je Peternelovi v več različnih zneskih nakazal skupno 100.000 evrov, vendar brez obstoječega pravnega naslova. Peternelova mu je namreč obljubljala, da si bo s tem pridobil ekskluzivno pravico do nakupa deleža družbe Sine 5, ki naj bi bila vredna približno deset milijonov evrov. »Predstavljeni podatki o vrednosti družbe so bili prirejeni in napačni, namen drugotožene stranke (Špele Peternel, op. p.) je bil pridobiti denarna sredstva na podlagi zavajajočih podatkov,« piše v tožbi.
Sprejemljivo, ni pa razumljivo
Ob nakazilu zadnjega obroka je oškodovanec dobil v podpis dokument, v katerem je pisalo, da vlagatelj z vplačilom depozita ne pridobi deleža v družbi. Ker je bilo to zanj nesprejemljivo, dokumenta ni podpisal. Pozneje pa je izvedel, da je ekskluzivno pravico do nakupa deleža Peternelova ponujala tudi drugim osebam.
Po oškodovančevih navedbah je Peternelova vedno delovala po isti metodi, »najprej plačaj, potem sledi papirologija«, znala je manipulirati in prepričevati ljudi. Da je znala manipulirati, je ocenila tudi sodnica Jasminka Jaša Trklja. »Glede na utečen način poslovanja s Špelo Peternel in glede na to, da ji je tožena stranka (očitno) preveč verjela, je za sodišče sprejemljivo (ne pa tudi razumljivo), da je ob njenih zagotovilih, da bo z nakazilom zagotovila ekskluzivno pravico do nakupa družbe, tožeča stranka denar nakazala pred podpisom pisma o nameri.« Sodišče prav tako verjame, da je Peternelova podobno sodelovanje ponujala še drugim osebam.
Tako družba Sina 5 (zastopal jo je odvetnik Ismet Mahmuljin) kot Peternelova sta v pravdi tožnikove navedbe zanikala. Peternelova je med drugim dejala, da sta z oškodovancem intenzivno sodelovala in da se je med njima razvil prijateljski odnos. Trdila je, da je tožniku predstavila svoj poslovni načrt, to je izvajanje terapevtsko-izobraževalnih delavnic, kakršnih se je udeležila tudi sama prek spleta. Za razvoj te ideje je družba Sina 5 potrebovala zagonski kapital, v zameno zanj pa bi vlagatelji po preoblikovanju v delniško družbo lahko pridobili delnice, je med drugim navajala Peternelova.
Kot piše v sodbi, tožbeni zahtevek temelji na neupravičeni obogatitvi. »To pravno podlago stranka zatrjuje (nakazilo brez obstoječega pravnega naslova), ta pa po oceni sodišča izhaja tudi iz dejstev, na katera tožena stranka opira svoj zahtevek.«
Med pravdnima strankama Sino 5 in oškodovancem ni sporno, da je tožeča stranka nakazala denar na transakcijski račun družbe. A ker drugotožena stranka, torej Špela Peternel, po oceni sodišča ni »subjekt materialnopravnega razmerja, ki je predmet te pravde«, je tožbeni zahtevek zoper njo zavrnilo kot neutemeljenega.
Pozitivne misli
O Peternelovi in njenih nenavadnih metodah zagotavljanja »fenomenalnih življenjskih rezultatov« z energetskimi treningi smo sicer že večkrat pisali. Oškodovanci so, namesto da bi bili deležni fenomenalnih rezultatov in visokih dobičkov, po prepričanju tožilstva ostali brez skupno 1,8 milijona evrov.
Sekte se je prijelo ime Happy, happy (srečen, srečen), saj so članom po njihovih besedah med drugim svetovali, naj pozitivno mislijo in čim večkrat ponavljajo ti besedi.