»Laborant« si je s pritožbo pridelal še leto zapora

Marko Bamburač je bil za gojenje konoplje na višjem sodišču obsojen na tri leta in štiri mesece zapora.

Objavljeno
11. december 2014 15.28
Nada Černič Cvetanovski, Krško
Nada Černič Cvetanovski, Krško

Ljubljana, Krško – Zadeva laboratorij konoplje s 1500 sadikami je zaključena. Budimir Stojadinović že prestaja zaporno kazen, Bamburač jo še bo, Robert Zupančič se na pogojno obsodbo ni pritožil, Avstrijec Thomas Hiller pa je še vedno na begu.

Marko Bamburač, ki je bil zaradi gojenja konoplje v največjem laboratorijev pri nas obsojen na dve leti in štiri mesece zapora, se je na sodbo pritožil. Prek zagovornika Petra Žnidaršiča je sodbi očital zmotno in nepopolno ugotovitev dejanskega stanja, bistvene kršitve postopka, upoštevanje nezakonitih dokazov ter zahteval razveljavitev sodbe. A višje sodišče ni imelo posluha zanj. Pritožbo je v celoti zavrnilo kot neutemeljeno in Bamburaču pripisalo še dodatno leto zapora. S tem je ugodilo pritožbi tožilca Bogdana Matjašiča, ki je menil, da je izrečena kazen na prvostopenjskem sodišču premila in je zanj že takrat predlagal višjo.

Pritožbeno sodišče je sprejelo argumente tožilca, da je sodišče prve stopnje dalo premalo težo velikosti laboratorija, ki je bil urejen po celotni hiši poleg kitajske restavracije v Krškem, v njem pa je raslo kar 1500 sadik konoplje. Elektriko so v hiši imeli napeljano mimo števca in so je porabili za približno 7500 evrov. Premajhno težo naj bi krško sodišče pripisalo tudi sofisticiranosti ter opremi laboratorija, veliki količini droge vrhunske kakovosti in temu, da je šlo za kontinuirano proizvodnjo, saj so bile rastline v različnih stadijih zrelosti oziroma rasti.

Po drugi strani pa je sodišče prve stopnje dalo preveliko težo temu, da je šlo za manj nevarno drogo. Sodnik Gojmir Pešec je namreč ob izreku sodbe upošteval milejše kazni, ki jih je predlagalo tožilstvo, » da je konoplja manj škodljiva od drugih drog, a čeprav ima zdravilne učinke, to še ne pomeni, da jo lahko gojimo doma«. Bamburačev zagovornik Žnidaršič je namreč zagovarjal stališče, da se marihuana danes dobi že na recept.

Višje sodišče pa ni ugodilo pritožbi tožilstva, češ da si obtoženi zasluži višjo stransko denarno kazen; tožilec Matjašič je za Bamburača namreč predlagal kar 25 tisočakov denarne kazni. A ostalo je pri odločitvi prvostopenjskega sodišča, ki je Bamburaču zaradi koristoljubja naložilo plačilo 9500 evrov. Ker obdolžencu s pritožbo ni uspelo, mora plačati še 1800 evrov sodne takse.

Od posilstva do laboratorija

Laboratorij za gojenje konoplje sredi mesta, ob najbolj prometni krški cesti, so odkrili po tem, ko je Avstrijka prijavila, da jo je prijatelj Thomasa Hillerja, s katerim je nekaj časa živela v Krškem, posilil. Policisti so odšli v hišo, ki jo je v najem oddajal lastnik Robert Zupančič, ki živi v Ljubljani, in tam odkrili dvajsetletnega Budimirja Stojadinovića, Srba, ki sicer živi v Avstriji. Dejal je, da je zgolj zalivalec trave in nadzornik. Obsodili so ga na dve leti in pol zapora in že takrat je bilo jasno, da ni deloval sam. Policisti so pri Zupančiču opravili hišno preiskavo, a niso našli ničesar.

Zgodba se je začela razpletati, ko je Stojadinoviča v celjskem zaporu začel obiskovati Ljubljančan Marko Bamburač in ga zalagal z denarjem, predstavljal pa se je kot bratranec. Ker se v celjskem zaporu vsi pogovori snemajo, so prišli na sled tudi Bamburačevemu prijatelju Robertu Zupančiču. Zadnjega so obsodili na 15-mesečno pogojno zaporno kazen s preizkusno dobo treh let, na sodbo pa se ni pritožil. Prav tako ne Stojadinovič, ki so ga zaradi krivega pričanja v tej zadevi obravnavali še enkrat in mu prisodili še dodatnih osem mesecev zapora. Thomas Hiller, ki je verjetno spremenil identiteto, pa je še vedno na begu.