Lah ima še vedno nepopisan kazenski list

Kazenski pregon zoper nekdanjega državnega sekretarja na MNZ danes absolutno zastara, pogojna obsodba brez epiloga.

Objavljeno
20. januar 2016 21.05
Mitja Felc, Iva Ropac
Mitja Felc, Iva Ropac
Ljubljana – Damjan Lah, nekdanji državni sekretar na ministrstvu za notranje zadeve v času ministrice Katarine Kresal, kljub temu da je bil novembra lani obsojen na pogojno zaporno kazen zaradi zlorabe položaja pri najemu stavbe za Nacionalni preiskovalni urad (NPU), v kazenskem listu ne bo imel zapisane pravnomočne obsodbe.

Katerakoli od različic zastaranja velja in ne glede na vloženo pritožbo, je dejstvo, da si Lah z današnjim dnem lahko oddahne, saj je kazenski pregon šest let po podpisu pogodbe o spornem najemu stavbe absolutno zastaral.

Laha so na ljubljanskem okrajnem sodišču v ponovljenem sojenju spoznali za krivega in ga obsodili na leto dni pogojne kazni zapora s preizkusno dobo petih let in štirimi leti prepovedi opravljanja poklica. Tožilstvo mu je očitalo, da je kot generalni sekretar na notranjem ministrstvu (ta položaj je zasedal, preden je postal državni sekretar) v postopku pridobivanja prostorov za NPU na Dimičevi ulici v Ljubljani nezakonito favoriziral družbo Ram Invest, ko se je domnevno vnaprej dogovoril z direktorjem podjetja Igorjem Jurijem Pogačarjem o oddaji prostorov in ceni za kvadratni meter.

Pogodbo o najemu z Ram Investom so na MNZ sklenili v začetku 2010. Računsko sodišče je avgusta 2011 izdalo negativno mnenje, Komisija za preprečevanje korupcije pa je ugotovila, da je pri najemu prišlo do korupcije. Zaradi ugotovitev komisije je odstopila tedanja ministrica za notranje zadeve Katarina Kresal, pozneje pa še Lah.

Izmikal se je vročitvi

Junija 2014 je prvostopenjsko sodišče Laha oprostilo očitkov, potem ko je višje sodišče na pritožbo tožilstva sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo v novo sojenje, je okrajno sodišče v ponovljenem postopku odločilo drugače. Konec novembra mu je izreklo obsodilno sodbo, a ker se Lah razglasitve ni udeležil, so mu morali vročiti zapisnik z izrekom sodbe in poukom o pravici do pritožbe oziroma dolžnosti njene napovedi. »To pisanje je bilo, po večkratnih neuspelih poskusih, obdolžencu uspešno vročeno 12. decembra lani,« pojasnjujejo na okrajnem sodišču.

Po prejemu napovedi pritožbe je sodišče sodbo z obrazložitvijo Lahu poskušalo vročiti na različne načine, tudi s pooblaščenim vročevalcem, in na vseh znanih Lahovih naslovih. Vročevalec naj bi ga bil iskal celo na seji nadzornega sveta Snage v Mariboru, ki pa se je Lah, čeprav jo je kot predsednik nadzornega sveta sklical za 21. december, ni udeležil.

»V obeh opisanih primerih se je sodišče poslužilo tudi možnosti vročanja s pritrditvijo na sodno desko, saj pisanj obdolžencu ni bilo mogoče vročiti na njegov dotedanji naslov oziroma ker je ocenilo, da se obdolženec vročitvi izmika,« dodatno pojasnjuje predstavnica sodišča za odnose z javnostmi Tina Hrastnik.

Iskali so ga tudi prek Interpola

Sodišče je celo, da bi preverilo resničnost Lahovih navedb o službeni poti v Bosno in Hercegovino med lanskim 14. in 26. decembrom oziroma da bi preverilo, ali je dejansko na naslovu, ki ga je navedel v vlogi 14. decembra, zaprosilo Interpol za opravo poizvedb prek varnostnih organov BiH o Lahovem dejanskem nahajališču, a neuspešno, še pojasnjujejo na sodišču. Prav do tega pa je kritičen Lahov zagovornik Mitja Pavčič. »Sodnica je prekršila določbe zakona o kazenskem postopku glede vročanja sodbe, saj je odredila – kar je nezakonito pa tudi brez primere – prijetje in privedbo zato, da bi vročala pogojno obsodbo.« Kot pojasnjuje, zakon o kazenskem postopku za vročitev sodbe, v kateri ni bila izrečena zaporna kazen, ne predvideva privedbe, saj je vročanje sodbe urejeno v posebnem poglavju tega zakona, ki problem nezmožnosti osebne vročitve rešuje z institutom pritrditve sodbe na sodno desko.

Po težavah z vročanjem prvostopenjske sodbe je Lah sodno pisanje le prevzel, s pomočjo zagovornika Pavčiča pa se je včeraj na obsodilno sodbo pritožil, v nasprotnem primeru bi ta postala pravnomočna.

»Bistvo pritožbe je, da Lah ni kriv očitanega kaznivega dejanja. Sodba je obremenjena z več absolutnimi bistvenimi kršitvami zakona o kazenskem postopku, sodnica je z izpodbijano sodbo kršila tudi kazenski zakonik in ustavne pravice obdolženca v kazenskem postopku. Pritožba obsega 38 strani, ki jo spremlja obširna judikatura s področja kazenskega prava. Kazenski postopek v ponovljenem sojenju je bil nedopusten, saj je zadeva zastarala že 13. julija 2015,« je prepričan Pavčič in nadaljuje, da sodnica v sodbi navaja, da 21. januarja 2010 Lah ni podpisal pogodbe, ampak, da je nazadnje protipravno ravnal 28. decembra 2009 – tako sodnica šteje, da bi zadeva zastarala 28. decembra 2015. Problem pa je, ker tega obtožba sploh ne očita, zato je povsem očitno, da je sodnica prekoračila obtožbo in da sama širi obtožni predlog za kaznivo dejanje.