5 evrov odškodnine za lastnika koruze

Ljubljana – Za škodo zaradi napada medveda, bližnjih srečanj voznikov z divjadjo, za drobnico, ki so jo razmesarile zveri, uničene čebelnjake, fasade in ostrešja, nad katere se je spravil detel, zelje, ki so ga izkljuvale vrane, ali koruzo, s katero so se mastili vrabci, odgovarja država. Ta je v zadnjih petih letih zaradi škode, ki so jo povzročile divje živali, izplačala za več milijonov evrov odškodnin.

Medtem ko je za upravljanje zavarovanih prostoživečih živalskih vrst pristojno ministrstvo za okolje in prostor, za divjad skrbi ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Kot pojasnjujejo na slednjem, veliko večino škode na kmetijskih kulturah povzročita rastlinojeda parkljasta divjad (navadni jelen, srna, damjak, muflon in gams) in divji prašič, na nelovnih površinah pa so to kuna belica, siva vrana, divji prašič in navadni jelen. Srnjad na primer obžre fižol, jelenjad popase travinje, siva vrana izkljuva zelje, divji prašiči pa razrijejo travnik.

Medtem ko je na lovnih površinah največ škode na kmetijskih pridelkih in travni ruši, pri nelovnih površinah to velja za nepremičnine ter sadno in okrasno drevje oziroma grmovje in zelenjavo. »Za letos so sredstva za izplačilo odškodnin za škodo divjadi na nelovni površini zagotovljena. Sredstva za izplačilo odškodnin za škodo na lovnih površinah zagotavljajo upravljavci lovišč (lovske družine in lovišča s posebnim namenom),« pojasnjujejo na kmetijskem ministrstvu, kjer so letos prejeli 68 škodnih zadev.

Požrešni vrabci

Država izplača odškodnine tudi za škodo, ki jo na premoženju povzročijo živali zavarovanih vrst. A le, če oškodovanci poskrbijo za zaščitne ukrepe, tako da ravnajo kot dober gospodar in naredijo vse potrebno, da premoženje obvarujejo pred nastankom škode. Število odškodninskih zahtevkov med leti niha, v zadnjem desetletju so obravnavali povprečno tisoč odškodninskih zahtevkov na leto (najmanj 900, največ 1600), pojasnjujejo na agenciji za okolje (Arso). Letos do druge polovice junija so prejeli 285 zahtevkov za izplačilo škode po zavarovanih vrstah.

Škodo, ki so jo povzročile živali zavarovanih vrst, so lastniki opažali predvsem v obdobju od julija do oktobra. Največ so je povzročile velike zveri (rjavi medved, volk), največ odškodnin pa izplačajo za škodo na drobnici. Poleg velikih zveri je od leta 2005 škodo v poljedelstvu, pri pridelavi krme, na balah, v vinogradništvu, zelenjadarstvu, sadjarstvu, ribogojstvu, čebelarstvu, na perutnini, drobnici, govedu, kopitarjih ter materialno škodo (fasade, ostrešje, lovske preže …) povzročilo tudi več kot trideset zavarovanih vrst, med drugim ris, šakal, divja mačka, dihur, mala podlasica, vidra, navadni netopir, bober, veverica, podlesek, krokar, črna ali poljska vrana, kavka, kos, kosec, labod grbec, kragulj in kanja. Tako je bilo na primer lastniku 40 kilogramov koruze v zrnju, ki so jo 2013. uničili domači vrabci, po podatkih Arsa izplačano 4,92 evra odškodnine, dobrih 7700 evrov pa je prejel lastnik stanovanjske hiše, na kateri je fasado poškodoval veliki detel.

Od leta 2005 do 2014 so na Arsu obravnavali devet odškodninskih zahtevkov, v katerih so oškodovanci zahtevali povračilo za škodo zaradi napada rjavega medveda na človeka. Na kmetijskem ministrstvu pa navajajo, da je vsako leto prijavljenih tudi nekaj napadov sivih vran: »Gre za zelo kratko obdobje, ko mladiči izletavajo iz gnezda. Če je gnezdo na drevesu v urbanem okolju, kjer se sprehajajo ljudje, in mladič pade na tla, siva vrana ljudi prepozna kot vsiljivce in jih zato z nizkim preletavanjem hoče odgnati. Izjemoma se lahko zgodi tudi fizični stik. «

Do odškodnine po sodni poti

Škodo zaradi divjadi na kmetijskih ali gozdnih kulturah je treba prijaviti krajevno pristojni lovski družini ali lovišču s posebnim namenom, škodo na nelovnih površinah krajevno pristojni območni enoti zavoda za gozdove, škodo, ki so jo naredile zavarovane živali, pa agenciji za okolje. Če se oškodovanec s ponujeno odškodnino ne strinja oziroma pristojni organi ugotovijo, da do nje ni upravičen, jo lahko zahteva s tožbo.

Državno pravobranilstvo je od leta 2011 do lani prejelo 28 tovrstnih zadev (tako tiste v predhodnem postopku kot tožbe, ki so jih pravobranilstvu vročila sodišča). Skupna zahtevana vrednost je bila nekaj manj kot 498.000 evrov, gre pa za odškodninske zahtevke za materialno škodo, ki jo na premoženju fizičnih in pravnih oseb – na primer kmetijskih in gozdnih kulturah ter na (domačih) živalih, tudi v čebelarstvu – povzročijo divjad in zavarovane vrste prostoživečih živali (medved, volk, ris …), in za nepremoženjsko škodo, ki jo človeku povzroči zavarovana prostoživeča živalska vrsta (napad medveda na človeka, trk divjadi z vozilom …).

V tem obdobju je pravobranilstvo končalo 36 zadev, v katerih je bila zahtevana vrednost 861.000 evrov, država pa je morala v skladu s poravnavo ali sodbo sodišča odškodnino izplačati v enajstih zadevah, in sicer v skupni vrednosti 227.000 evrov, pojasnjujejo na pravobranilstvu.

Medved, štorklja ...

Tako je sodišče zaradi napada medvedke junija 2010 ženski, ki je dobila več ran, nato pa trpela zaradi nočnih mor, določilo nekaj manj kot 17.400 evrov odškodnine (z obrestmi). Kosmatinka jo je napadla, ko se je kot že ničkolikokrat prej zvečer sprehajala po običajni poti s psičko. Napad medvedke marca 2007 se je mnogo huje iztekel za možakarja, ki je kot tetraplegik ostal priklenjen na invalidski voziček. Potem ko je višje sodišče leta 2013 potrdilo sodbo za plačilo 253.000 evrov odškodnine in 910 evrov mesečne rente in je kmetijsko ministrstvo odškodnino že izplačalo, je vrhovno sodišče delno ugodilo reviziji države in znižalo odškodnino in rento, saj je povečalo možakarjev soprispevek k dogodku. Država ga zdaj toži za vračilo dobrih 135.000 evrov.

Državo za 7990 evrov toži gobar, ki ga je pred tremi leti v bližini markirane pešpoti do Predjamskega gradu napadel medved (hujše poškodbe leve roke). Motoristu, ki je v tožbi zatrjeval, da ga je z motorja zbila štorklja, zaradi česar je padel in končal v obcestnem jarku s pretresom možganov in zlomom več vretenc ter uničenim motorjem, pa odškodnine ni uspelo iztožiti. Sodišče je njegov tožbeni zahtevek za vračilo premoženjske škode za motor, motoristično obleko, čevlje in čelado zavrglo, ker v treh dneh po nesreči škode ni prijavil zavodu za gozdove, del zahtevka, ki se nanaša na nepremoženjsko škodo, pa je zavrnilo, saj ni mogel dokazati, da je z motorja padel ravno zaradi trka s štorkljo.

Po trčenju s srnjakom tetraplegik

Bistveno huje se je trčenje z živaljo izteklo za motoristko, ki ji je pot prekrižal srnjak. Zaradi posledic nesreče je ostala tetraplegik. Od države in pristojne lovske družine je zahtevala odškodnino in rento, njena družina pa odškodnino zaradi posebno hude telesne poškodbe svojca. Vrhovno sodišče je pritrdilo nižjestopenjskima, da je za dogodek odgovorna lovska družina, ker ni pripravila študije o potrebi po postavitvi prometnega znaka in tudi ni zahtevala, da se znak postavi, kar ji sicer nalaga zakon o divjadi in lovstvu.

Prvostopenjsko sodišče še odloča o tem, ali morajo lovski družini Rižana in Kojnik Podgorje ter država plačati slabih 13.000 evrov motoristu zaradi hude poškodbe leve noge in roke, ki ju je dobil pri padcu po trčenju z divjim prašičem, ki je prečkal cesto ravno takrat, ko se je motorist peljal mimo.

Potem ko sta prvostopenjsko in nato še višje sodišče zavrnili tožbeni zahtevek za plačilo 8700 evrov lastniku drobnice zaradi škode, ki so jo na jagnjetih in ovcah povzročili krokarji, zdaj o zadevi odloča vrhovno sodišče. Dobrih 2500 evrov odškodnine zahteva ženska, ki se je poškodovala pri srečanju z medvedko; ta je sicer ni napadla. Ženska je peljala s samokolnico plevel na od hiše nekoliko oddaljeno parcelo, ko je pred njo najprej skočil medvedji mladič in nato iz grmovja še medvedka. Pognala se je nazaj proti hiši, medvedka pa za njo. Ko je padla, pri čemer si je lažje poškodovala nogo, se je medvedka obrnila in odhlačala za mladičem.