Leto in pol neupravičeno ždel v priporu

Ljubljana – Radomiru Krajnoviću, hrvaškemu državljanu, ki je v priporu prebil dobro poldrugo leto in bil nato pravnomočno oproščen očitkov vpletenosti v nedovoljeno trgovino z orožjem, bo Republika Slovenija plačala več kot 90.000 evrov za 539 dni neupravičenega bivanja za zapahi.

Krajnovića so novembra 2008 prijeli v domači hiši v Franciji na podlagi mednarodne tiralice, v Sloveniji pa je končal v priporu. Hrvaški državljan, ki sicer ni nikoli živel v Sloveniji, od začetka devetdesetih let prejšnjega stoletja namreč živi v Franciji, kjer ima tudi družino, se je za zapahi znašel zaradi očitkov hudega kaznivega dejanja, od prijetja je zamenjal celo tri zapore, zaradi pritiska očitkov pa je že v sicer prezasedenem priporu moral poiskati pomoč psihologa, navaja v tožbi.

Pravnomočno oproščen

Nekdanji pripornik je v tožbi povzel, da je bil priprt v tuji državi, v dobrih osemnajstih mesecih je imel le dva obiska prijatelja, po pošti pa je v tem času prejel šest paketov. V tem času se mu je razen zdravja, tako fizičnega kakor duševnega, podrlo tudi družinsko življenje, izgubil je navezanost s sinovoma, brat je z njim prekinil stike, stiki s sorodniki in prijatelji so se prav tako ohladili, v službi, kjer je bil zaposlen za nedoločen čas kot mehanik specialist za Boscheve črpalke, pa je dobil odpoved.

Ko so ga prijeli, je bil star 56 let, časti in vsega, kar je izgubil zaradi pripora in kazenskega postopka v Sloveniji, pa mu ne more povrniti niti oprostilna sodba, saj ni zmožen popolne rehabilitacije, je našteval težave. Po vrnitvi v Francijo si tudi ni mogel urediti zavarovanja, saj je bil voden kot nekdanji zapornik, bil je brez službe, vse to pa je zanj imelo hude posledice. Zato je s tožbo od države zahteval odškodnino za premoženjsko in nepremoženjsko škodo zaradi neupravičenega pripora v zvezi s kazenskim postopkom, ki se je nato končal z oprostilno sodbo.

Krajnović se je znašel v kazenskem postopku zaradi obtožbe, da je bil maja oziroma junija 2008 v Sloveniji ter Bosni in Hercegovini skupaj s soobtoženima vpleten v prodajo desetih raketometov tajnemu policijskemu delavcu.

Na celjskem okrožnem sodišču pojasnjujejo, da je sodišče maja 2010 tožnikova soobtoženca spoznalo za kriva storitve kaznivih dejanj nedovoljene proizvodnje in prometa orožja ali eksplozivov oziroma pomoči pri tem. Prvostopenjsko sodbo je v obsodilnem delu razveljavilo vrhovno sodišče, po izločitvi listin iz kazenskega spisa in potem ko je tožilstvo umaknilo obtožbo, je sodišče kazenski postopek za njiju pravnomočno ustavilo.

Z isto sodbo pa je že okrožno sodišče Krajnovića oprostilo očitkov za kaznivo dejanje nedovoljenega prometa z orožjem ali eksplozivom. Pritožba tožilstva zoper oprostilni del sodbe je bila zavržena, odločitev predsednika senata pa je bila potrjena s sklepom celjskega višjega sodišča oktobra 2010. Na državnem pravobranilstvu, ki je v pravdi zastopalo interese tožene države, pojasnjujejo, da je bil pripor za Krajnovića odrejen na podlagi sklepa preiskovalnega sodnika Okrožnega sodišča v Celju 23. avgusta 2008, ki se šteje od prijetja, to je na podlagi mednarodne tiralice od prijetja v Franciji 13. novembra 2008, odpravljen pa je bil s pravnomočnim sklepom Okrožnega sodišča v Celju 7. maja 2010. »Tožniku je bil torej neupravičen pripor odrejen od 13. novembra 2008 do 7. maja 2010, skupaj 539 dni,« pojasnjujejo na pravobranilstvu.

Do odškodnine s poravnavo

Krajnović je od RS oziroma pravosodnega ministrstva s tožbo zahteval 235.770 evrov in mesečno rento 2780 evrov. »Pravdni stranki sta že 25. oktobra 2013 v predhodnem postopku pred državnim pravobranilstvom za nepremoženjsko škodo zaradi neupravičenega pripora sklenili zunajsodno poravnavo, na podlagi katere je bila tožeči stranki izplačana odškodnina v višini 22.812 evrov, zato je tožeča stranka po ugovoru Republike Slovenije, upoštevaje že sklenjeno izvensodno poravnavo, umaknila tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine za nepremoženjsko škodo v višini 80.000 evrov, s tožbo pa uveljavljala premoženjsko škodo v višini 155.770 evrov z zakonskimi zamudnimi obrestmi in plačilo denarne rente v višini 2780 evrov na mesec. Republika Slovenija je za ta del tožbenega zahtevka s tožnikom sklenila sodno poravnavo v višini 70.000 evrov,« je pojasnila Anita Drev, predstavnica pravobranilstva za odnose z javnostmi.