Mama prepričana v obtoženčevo vpletenost

Ljubljana – Nadaljevanje sojenja Milanu Trivkoviću, ki se zagovarja zaradi obtožb, da je skupaj z že obsojenimi Željkom Petrovićem, Blagojem Sazdovom in Senadom Livadićem storil kaznivo dejanje hudodelskega združevanja in skupaj s prvima dvema še kaznivo dejanje ugrabitve Zorice Škrbić, je potekalo v znamenju pričanja pokojničine matere Nade Škrbić.

Mama pokojne, kot je bilo včeraj mogoče slišati na sodišču, o tem, da del odgovornosti nosi tudi obtoženi Trivković, ne dvomi več. Svojo izpovedbo je namreč začela z besedami, da je zdaj stoodstotno prepričana, da je nekaj tednov pred hčerino ugrabitvijo iz avtomobila pred hišo, kjer stanujejo Škrbićevi, opazoval okolico. »Kaj si delal tam?« ga je vprašala, Trivković pa ji je odgovoril: »To ne drži!« »Ne boš mi metal peska v oči. Kaj si čakal?« ga je še vprašala, nato pa jo je prekinila sodnica Vesna Podjed.

Pozneje, ko so storilce prijeli in ko je izvedela njihova imena, je na spletu našla Trivkovićevo fotografijo, vendar, kot pravi, tega, da bi bil on opazovalec, ni mogla z gotovostjo trditi, saj ga je najprej hotela videti v živo na sodišču. Zagovornik obtoženega Blaž Kovačič Mlinar se je začudil, kako da policistom med predkazenskim postopkom oziroma vse do preiskave na sodišču ni nikoli omenila osebe, ki naj bi, kot je takrat domnevala, spala v avtomobilu pred hišo in opazovala Zorico.

»Ko so Zorico ugrabili, sem bila v šoku,« je vidno razburjena nad odvetnikovim vprašanjem odgovorila, nato je s pojasnilom vskočila tožilka Mateja Gončin: »Kako bi lahko povezala to dejstvo, če je osumljenca prvič videla šele v preiskavi?« Takrat je Nada Škrbić tudi povedala, da je bila Zorica zelo delavna, iskrena in poštena ter da vsak starš lahko samo sanja, da bi imel takšnega otroka. »Vem, da so ji sledili policija in kriminalisti in da ji niso dali dihati. Če je bila česa kriva, zakaj je potem niso zaprli?« se je vprašala v preiskavi in dodala, da se je to začelo po tistem, ko je šel Zoričin partner Dejan Vidmar v zapor (zaporno kazen prestaja zaradi vpletenosti v rop sefov banke SKB). Glede njenega finančnega stanja je odgovorila, da je imela denarja »za sproti«. »Če bi imela denar, ne bi pri 32 letih živela v sobi pri mami,« je razložila v preiskavi.

Dejala je še, da sta se Dejan in Zorica imela zelo rada, da sta se dobro razumela in da še vedno verjame, da prvi glede ropa sefov SKB ni nič kriv.

Na tokratnem sojenju sta bila zaslišana še Zoričina brata Bojan in Zoran. Iz Bojanove izpovedbe v preiskavi so policisti lahko razbrali, da je takrat domneval, da je lanski tragični dogodek povezan z ropom sefov SKB. »Ne vem. Bili so naivni in mislili, da ima ta denar,« je povedal. Sestra, s katero sta bila zelo povezana, po njegovih besedah ni imela veliko denarja. Nekoč mu je omenila, da je v avtomobilu našla sledilno napravo in da jo je odnesla na policijo. »Takrat je bila pretresena in nervozna,« se je spominjal.

Zoran je znal povedati, da jo je pred kakšnima dvema letoma nekdo poklical po telefonu in ji naročil, da »mora prinesti tri milijone«. »Rekla je, da tega denarja nima, in klic končala,« je dejal. Povedal je še, da bi sestra, če bi se počutila ogroženo, zagotovo to komu omenila.

Naj spomnimo, da tožilstvo, ki ga zastopa specializirana tožilka Mateja Gončin, Trivkoviću očita, da je skupaj z Željkom Petrovićem, Blagojem Sazdovom in Senadom Livadićem storil kaznivo dejanje hudodelskega združevanja in skupaj s prvima dvema še kaznivo dejanje ugrabitve. Petrović, ki je bil skupaj s Sazdovom obtožen tudi povzročitve posebno hude telesne poškodbe, je dobil 15 let zapora, Sazdov 14 let, Livadić, obtožen še pomoči pri ugrabitvi, pa dve leti in dva meseca zapora.

V predstavitvi obtožnice je Gončinova med drugim poudarila, da so ugrabitev načrtovali dlje časa in da so vnaprej pripravili načrt poti do kraja, kjer so Škrbićevo nato več ur mučili, po nekaj urah pa jo odvrgli na cesti v Podpeči, kjer je umrla. Vsak izmed četverice je imel vnaprej določeno vlogo, pri čemer je bila Trivkovićeva ta, da z opazovanjem nesrečne ženske pridobi podatke o njenih vsakodnevnih življenjskih navadah, med drugim o tem, kdaj in po kateri poti se je vozila s kolesom na delovno mesto.