Tiskane izdaje
Ljubljana – »Sodišče v postopku ne bi smelo združevati dveh sklopov kaznivih dejanj, ki ju tožilstvo očita Jakliču, namreč zlorabe položaja in pranja denarja,« je včeraj dejal odvetnik Boštjan Penko, zagovornik obtoženega Marka Jakliča.
Kot je zatrdil, bi moralo sodišče izločiti postopek glede pranja denarja, dokler ne izvede dokazov, ki bodo potrdili ali pa ovrgli očitek o zlorabi položaja. Obramba po njegovih besedah namreč ne vidi nobenega dokaza, ki bi potrjeval zlorabo položaja.
Očitano kaznivo dejanje pranja denarja je v odnosu do očitka o zlorabi položaja namreč akcesorno, kar pomeni, da je v celoti odvisno od usode očitka kaznivega dejanja zlorabe položaja. In če ni dokazov o zlorabi položaja, potem pač ni smiselno nadaljevati postopka o pranju denarja.
S povedanim se je strinjal tudi odvetnik Emil Zakonjšek, zagovornik obtoženega Bergerja. Dejal je, da je nenavadna logika tožilstva, ki »s posledico, torej z akcesornim kaznivim dejanjem pranja denarja, dokazuje vzrok zanj, to je temeljno kaznivo dejanje zlorabe položaja«.
Zagovornik Klavdija Godniča, odvetnik Stojan Zdolšek, se je pritoževal zaradi nenatančnih navedb v obtožnici. Kot je dejal, ta omenja 23 pogodb med Vzajemno in sodelujočimi podjetji, nikjer pa ne pove, za koliko naj bi pri vsakem od teh poslov Vzajemna preplačala kupljeno. Poleg tega ni jasno, kako je tožilstvo sploh prišlo do zneska oškodovanja 551.213 evrov. Do njega namreč nista prišla niti sodni izvedenec davčne, ekonomske in finančne stroke Sašo Lavrenčič niti Vzajemna, saj ji še do zdaj ni uspelo opredeliti (in vložiti) svojega premoženjskopravnega zahtevka.
Tožilstvo se je na očitke in pripombe obrambe odzvalo z besedami, da je sojenje pač postopek, v katerem sodišče izvaja dokaze in se nato na njihovi podlagi odloči.
Prvoobtoženi Marko Jaklič se včeraj ni zagovarjal, pridržal pa si je pravico, da to stori po tem, ko bo sodišče že izvedlo nekatere dokaze. Franc Henigman pa je v svojem zagovoru zanikal vse obtožbe na svoj račun, k temu pa še dodal, da Jaklič pri spornih poslih, kot jih ocenjuje tožilstvo, ni imel nič.
Obtožene je menda
Fiktivni posli skrbno premišljeni in dogovorjeni?
Jakliču in drugim sodijo zaradi velikega oškodovanja (najmanj 551.213 evrov) zdravstvene zavarovalnice pri poslih s S & T Slovenija in prelivanja teh sredstev na račune Jakličevega podjetja M-Kontakt na Hrvaškem. To so bili domnevno fiktivni posli, s katerimi so izčrpavali Vzajemno, denar pa je končal na računu vpletenih podjetij in pozneje v žepih zasebnikov.
Očitane nepravilnosti so bile domnevno izvedene od 1. junija 2003 do 10. septembra 2007, ko je na direktorskem stolu Vzajemne sedel Jaklič, Henigman pa je bil član uprave. Po trditvah tožilstva so se na podlagi vnaprejšnjega dogovora z Godničem in Bergerjem (oba iz soobtožene družbe za razvoj programske opreme in prodajo strojne opreme) dogovarjali o fiktivnih poslih z družbo S & T (prej Hermes Plus oziroma S & T Hermes Plus), preplačila pa so bila izvedena prek S & T na družbo M-Kontakt.
Temelj za prenos denarja na hrvaško podjetje so bile svetovalne pogodbe, ki so bile po prepričanju tožilstva le podlaga za pranje denarja, saj niso bile nikoli izvedene. Direktor M-Kontakta pa je nihče drug kot Marko Jaklič.
Na več sumljivih transakcij je preiskovalce opozoril tudi Urad RS za preprečevanje pranja denarja. Ker je umazani denar menda potoval v tujino (ne samo na Hrvaško, temveč tudi na Ciper, v Makedonijo, Črno goro in Srbijo), je bilo tudi veliko mednarodnega sodelovanja, kar je od preiskovalcev zahtevalo precej energije, da so strli domnevno kriminalni oreh. Da bi izvor nezakonitih sredstev čim bolj prikrili in zavedli organe pregona, je Jaklič na hrvaškem otoku Korčula kupil vrsto nepremičnin.
