Materi pokojne se ni opravičil

Maribor – Dobri dve leti po tragični prometni nesreči na Ptujski cesti sredi Maribora so 40-letnega voznika Almirja Musića na mariborskem sodišču obsodili na dve leti in dva meseca zapora, ker je z nesrečo zakrivil smrt 24-letne Žive Babič iz Slovenske Bistrice. Poleg zaporne kazni je sodnica Andreja Lukeš Bosancu še za dve leti odvzela vozniško dovoljenje.

»Žal mi je, kar se je zgodilo. Obžalujem, da je Živa umrla. Žal mi je, da sem tragičnega dne klical Živo, saj če tega ne bi storil, bi bila Živa živa in jaz ne bi bil invalid,« so bile zadnje besede obtoženega. Njegov zagovornik, odvetnik Jernej Kokalj je poskušal tričlanski senat prepričati o nedolžnosti svojega klienta: »Če ga pokojna ne bi prijela za roko, tudi do nesreče ne bi prišlo. Almir Musić ni kriv za prometno nesrečo. Ni zapeljal s ceste zaradi svojih psihofizičnih sposobnosti, saj se je čutil sposobnega voziti, ampak zaradi Žive Babič.« Odvetnik pa je tudi poudaril, da se zdravstveno stanje Almirja Musića po nesreči iz dneva v dan slabša, saj »je vedno bolj nemiren in ima somatske motnje«. In obtoženi naj bi bil celo tik pred invalidsko upokojitvijo, saj bo o njegovi nadaljnji poklicni usodi v začetku februarja prihodnje leto odločala komisija za ocenjevanje zmožnosti za delo.

Nasprotni izjavi obtoženega in sodelavca

Povsem drugačnega mnenja kot zagovornik pa je bil okrožni državni tožilec Simon Grahornik. »Odgovornost za nesrečo je poskušal prenesti na pokojno. Prav tako ne gre verjeti izpovedbi njegovega sodelavca Saše Stojanovića, ki je obtoženemu pritrjeval v navedbah, da naj bi bila Živa kriva za nastalo nesrečo. Obtoženi in sodelavec sta si v svojih izjavah prišla v nasprotje,« je sodišču razlagal tožilec. Nato pa obtoženemu očital, da »skozi celoten proces ni izkoristil priložnosti, da bi se javno opravičil mami pokojne«. Ker ni olajševalnih okoliščin je sodišču predlagal, naj obtoženega obsodi na zaporno kazen treh let in treh mesecev.

Sodnica Andreja Lukeš skupaj s sodnicama porotnicama ni poznala milosti in obtoženega za rešetke poslala za dobri dve leti. Razložila je, da vsakdo, ki z več kot 1,1 promila alkohola v krvi povzroči prometno nesrečo, stori kaznivo dejanje. Pri tem pa poudarila, da je imel obtoženi obravnavanega avgustovskega dne verjetno še višjo stopnjo alkohola v krvi (od 1,32 do 1,52 grama alkohola v kilogramu krvi), kot so jo pri analizi izmerili. Izvedenec Mladen Vrabič je namreč pojasnil, da je bila kri ob analizi razredčena in da dejanske stopnje sploh ni mogoče izračunati. Je pa sodnica obtoženega oprostila plačila stroškov postopka, saj so njegove premoženjske razmere po nesreči, ko se skoraj vsakodnevno zaradi regresnih zahtevkov zavarovalnice ubada z rubljenjem svojega premoženja in zaslužka, izjemno slabe. Mater pokojne Žive Babič, Marjetko Lunežnik, pa je s svojim premoženjskopravnim zahtevkom, v katerem je zahtevala deset tisoč evrov, napotila na pot pravde.

Zaporna kazen za obtoženega bi bila verjetno še veliko daljša, če ga tik pred razglasitvijo sodbe ne bi razbremenil Mladen Vrabič. Izvedenec je sodišču pojasnil zaplet glede psihoaktivnih snovi, ki so jih pri analizi krvi našli v organizmu obtoženega: »Psihoaktivne snovi so bile v organizem vnesene ob zdravljenju po nesreči, alkohol pred nesrečo,« je bil jasen Vrabič. Dejstvo, ki je tožilca Simona Grahornika spravilo do spremembe obtožnice in je v obtožbi izbrisal del, da naj bi Musić vozil tudi pod vplivom psihoaktivnih snovi.