Matjaž Rogelj ogoljufal poslovnega partnerja

Matjaž Rogelj bi bil sicer povsem običajen poslovnež, ki se je zaradi domnevnih nepravilnosti znašel na zatožni klopi, a je njegovo ime v javnosti zakrožilo že pred leti, ko je postal slaven po izmišljenih nazivih svetovnega in evropskega računalniškega prvaka. Leta 2001 so ga bila polna usta lažnivih uspehov in takrat 22-letni študent ljubljanske pravne fakultete se je kitil z naslovom svetovnega računalniškega prvenstva v Braziliji, natančneje v Riu de Janeiru. A so prav mediji razkrili, da v Riu takšnega prvenstva sploh ni bilo.

Država lažnivemu prvaku odštela denar

Za nos je potegnil vse, ministrstvo za šolstvo mu je za priprave na prvenstvo odštelo približno 13 milijonov takratnih tolarjev. A kazenskega pregona zaradi goljufije ni bilo, saj je izvedenec ocenil, da je bil v času kaznivega dejanja neprišteven. Kljub temu je moral z obrestmi vred vrniti nezakonito dobljeni denar, šlo je za približno 58 tisočakov.

Rogelj se je skupaj s svojim podjetjem Maius, d. o. o., zdaj znašel na zatožni klopi zaradi očitkov tožilstva o poslovni goljufiji. V obtožnici piše, da je z Dilaverijem Arifijem oziroma njegovim podjetjem M. V. S., d. o. o., ki je zdaj v stečaju, podpisal pogodbo o svetovanju, pri tem pa ga je ogoljufal. Obtoženi in oškodovanec sta se menda dogovorila, da bo pomagal tudi drugemu Arifijevemu podjetju Arifi in Arifi, d. n. o., prav to podjetje pa je imelo blokiran račun in davčni dolg.

Obtoženi trdi, da je bil on žrtev izsiljevanja

Rogelj je Arifiju menda pojasnil, da ima na davčni upravi »poseben račun« in zveze, s čimer bi zadeve lahko uredil. Arifija je menda naplahtal, da se je njegov davčni dolg povečal na že 120.000 evrov, in dodal, da bi s poznanstvi lahko uredil delni odpis, a to ne bo brezplačno. Ob takojšnjem plačilu bi to uredil za 50.000 evrov.

Albanski gradbenik mu je domnevno zahtevani znesek v več obrokih tudi plačal. Denar je dal na roko in ni prejel nobenega potrdila. Oškodovanec je dejal, da on zaupa ljudem, sploh če so to odvetniki ali pomembni ljudje. Roglja mu je kot dobrega odvetnika (čeprav to sploh ni, je pa pravnik), ki ima menda zveze tudi z odvetniško družbo Čeferin, priporočil prijatelj.

Rogelj je Arifiju svetoval še pri nekaterih drugih pravnih in upravnih vprašanjih, stečaja podjetja pa Arifi ni sprožil, čeprav mu je plačeval tudi za te storitve. Na policijo je odšel, ko je izvedel, da dolg dacarjem sploh ni poravnan.

Povsem drugačno resnico je sodišču predstavil obtoženi. Prepričan je, da bi se morali vlogi zamenjati: sam se namreč ima za oškodovanca, Arifiju pa bi odstopil zatožno klop. Dejal je, da je Arifi dolžan tudi drugim in da je enkrat prišel v njegovo pisarno ter mu grozil, da ga bo prijavil policiji, če mu ne izroči 10.000 evrov. Ker v to ni privolil, ga je res ovadil. Obtoženi pravi, da mu je Albanec čez čas navrgel, da bo prijavo umaknil, če mu izroči zahtevani znesek.

Zagovornik Matjaž Markelj je na predobravnavnem naroku poudaril, da obtoženi denarja v resnici nikoli ni prejel. To bi po njegovem mnenju vedele povedati tudi priče.

Na zadnji glavni obravnavi se je na predlog obrambe res zvrstilo več prič, ki pa o sporu med obtoženim in oškodovancem ne vedo nič, pravzaprav Arifija nihče niti ne pozna. Le dolgoletni gradbenik, ki posluje z obtoženim oziroma njegovo trzinsko družbo Maius, je o Arifiju slišal nekaj nič kaj dobrih besed.

Oškodovanec je menda nezanesljiv gradbenik

»Ko smo pred leti začeli projekt gradnje stanovanj na Lavrici, mi je Rogelj povedal, da posluje z nekim gradbincem Arifijem, in mi omenil, da bi, če hočem, zame verjetno lahko izvajal kakšna dela. Kot je to običaj, sem prek kolegov in znancev iz vrst gradbeništva in projektantstva o njem pridobil osnovne informacije. Te so bile zelo negativne, zato sem povedal, da me sodelovanje z njim ne zanima,« je pojasnil sodnici.

V nadaljevanju je dodal, da ga neredno plačevanje in težave z delavci niti niso tako zmotile, saj je redno plačevanje danes redkost, pretehtalo pa je dejstvo, da so drugi Arifija opisali kot nekoga, ki ne upošteva dogovorov. »Veste, to je v gradbeništvu telo pomembno, saj gre precej na zaupanje in dogovor, ne beleži se vsaka stvar, kot, recimo, tu na sodišču,« je sklenil.