Tiskane izdaje
Krško – »Ko je šel oče na malo potrebo, sva z Rešidom naložila bombe,« je poskušal soobtoženega očeta Hasana oprati krivde Alija Tabaković. Na vprašanje, ali je oče vedel, da imata v avtu, ki je njegova last, bombe, pa obtoženi ni želel odgovoriti.
Lani poleti je Alija Tabaković dopustoval v rodni Bosni. S seboj je imel očeta in dva sorodnika. Ob povratku v Slovenijo so na mejnem prehodu Obrežje policisti opravili mejno kontrolo in v zunanjem žepu potovalke našli ročno bombo. Ko so se lotili podrobnejšega pregleda vozila, so našli še tri ročne bombe in razstavljeno puško s 45 naboji. Dve bombi je imel skriti pomočnik Rešid Tabaković, ki je krivdo priznal, podpisal sporazum o priznanju krivde in je sodba že pravnomočna. Oče Hasan, ki je lastnik več avtomobilov, v zadnjih letih je vozila, ki jih ne vozi sam, ampak družinski člani, kar naprej menjaval, se je na sodišču branil z molkom.
Mislil na ribiško opremo, naložil orožje
Prvoobtoženi Alija Tabaković je na sodišču povedal nenavadno zgodbo o bombah, ki da jih je nameraval predati svojemu avtomehaniku, kateremu je dolgoval 200 evrov. »Bombe sem mu pripeljal in bilo mi je žal,« je povedal Tabaković, ki nevarnega tovora sploh ne bi nabavil, če mu tega ne bi naročil njegov avtomehanik iz Podčetrtka, ki je servisiral njegova oziroma očetova vozila. Vsaj tako je trdil v hramu pravice. Terenski avto si je oče že zdavnaj želel, saj ima družina sorodnike v hribovitem predelu Bosne, in je po prodaji volkswagna pasat za 19.000 evrov kupil terenski BMW X5. Alija je ta avto, s katerim je zdaj potoval iz Bosne in za katerega mu je oče obljubil, da ga bo prepisal nanj, odpeljal k mehaniku na tuning, da bi povečal moč motorja in zmanjšal porabo goriva.
Z avtomehanikom, ki mu je Alija ostal dolžan 200 evrov, sta se pogovarjala o vojni v Bosni, o pištolah, mehanik naj bi obtoženega vprašal, ali mu lahko uredi »tisto«. Tabaković se brani, da je mislil, da »tisto« pomeni oprema za lovljenje rib, saj naj bi bil mehanik strasten ribič, in ni omahoval.
Tistega jutra, ko se je odpravljal iz Bosne, je, vsaj tako zatrjuje obtoženi, zjutraj klical mehanika in ta mu je rekel, naj mu pripelje štiri. Ko je vprašal, kaj bo z njimi, naj bi se mehanik le smejal. In čeprav je bil Tabaković še vedno prepričan, da mehanik želi opremo za lovljenje rib, je naložil bombe. Dobil naj bi jih od nekega Srba, zanje pa naj ne bi plačal nič, ampak samo za puško. Na vprašanje tožilca, zakaj je bilo orožje v Bosni zakopano, je povedal, da zato, da ga ne bi našli otroci ali kdo drug.
Avtomehanik se zgodbi čudi
Ko je na prostor za priče stopil avtomehanik, ki je servisiral Tabakovićev avto, je bil močno začuden, ko ga je sodnik povprašal, ali je ribič oziroma ali se ukvarja z ribolovom. Povedal je, da ne. Da mimo njegove hiše sicer teče potok, a še nikoli v življenju v njem ni videl nobene ribe. Tako kot se s z obtoženim nikoli ni pogovarjal o tem, naj mu prinese bombe. Res pa mu je obtoženi ostal dolžan denar in mu je v zameno za plačilo ponujal rezervne dele za avtomobile, telefon in celo orožje.
Tabaković, ki je bil v času, ko so ga na državni meji zalotili z orožjem, brezposeln, ukvarjal se je le s prodajo čistil, ima po rokah in vratu številne tetovaže. Tožilca je zanimalo, zakaj te tetovaže spremljajo napisi v arabskem jeziku. Obtoženi se je razhudil: »V arabščini so zato, ker niso v kitajščini!« Ko ga je sodnik opomnil, naj se na sodišču vede spoštljivo, je poskrbel za prevod napisov, ki krasijo njegovo telo. Gre za besede kot so: raznoliko življenje, mesec in sonce ter ime očeta in matere.
To ga je tožilec nemara vprašal zato, ker je bombe naložil v Maoči, kraju, ki je le štiri kilometre oddaljen od Gornje Maoče, zaprtega kraja, ki je center islamskega fundamentalizma in v katerem interno velja šeriatsko pravo. Vas je povsem izolirana, dostop do nje je zelo otežen, tako da je terensko vozilo zelo primerno prevozno sredstvo do tega zloglasnega kraja, kjer naj bi bilo oporišče skrajnežev.
Sojenje se nadaljuje v kratkem.
