Tiskane izdaje
Policisti so pred kratkim na Vrhniki obravnavali moškega, ki je ponoči sosede motil s hrupno glasbo, vendar očitno ne vseh. Ko je po prejemu globe in kljub opozorilom nadaljeval kršitev, so policisti odredili začasen izklop električne energije. Ko je ostal brez nje, je kabel potegnil od soseda.
Najbolj iznajdljivih ne ustavi niti izklop
Policija je lani opravila 32.752 intervencij in obravnavala 1805 kršitev, povezanih z povzročanjem hrupa. Kaj se torej zgodi, če bo sosed zaradi vaše preglasne glasbe ponoči med 22. in 6. uro poklical može v modrem? Ob prvem obisku vas čaka le opozorilo, razen če bodo tudi policisti sami zaznali moteč hrup. V tem primeru vas takoj čaka globa, prav tako, če ste kljub opozorilu nadaljevali kršitev. Globa za povzročanje hrupa znaša od 83,46 do 208,65 evra.
Če vas denarna kazen ne bo »streznila«, lahko v skrajnih primerih ostanete brez električne energije. Kot to določa zakon o varnosti javnega reda in miru, lahko policisti upravljavcu električnega omrežja odredijo začasen izklop dobave elektrike. »Izklop lahko traja do vzpostavitve javnega reda in miru, vendar ne več kot šest ur,« pravi zakon. Posebna globa pri tem ni predpisana, vendar mora stroške izklopa in priklopa poravnati kršitelj.
Ljubljanski policisti so pred kratkim na Vrhniki obravnavali lastnika, ki je po izklopu električne energije in odhodu policistov nadaljeval predvajanje hrupne glasbe. »Ugotovljeno je bilo, da je kršitelj predvajal glasno glasbo s pomočjo soseda, ki mu je omogočil uporabo njegove električne energije. Policisti so v skladu z zakonom o prekrških v nadaljevanju zasegli akustični aparat,« so sporočili iz ljubljanske policijske uprave.
Policisti so po zasegu spisali obdolžilni predlog in ga odstopili v redni sodni postopek pristojnemu okrajnemu sodišču, ki bo nato odločal o usodi zasežene naprave. Sodišče lahko po navedbah policije odredi, da se predmet vrne lastniku, uniči, delno uniči ali proda.
Statističnih podatkov o tem, kolikokrat na leto se mora policija v takšnih primerih poslužiti zasega predmeta, na policiji, ne vodijo. »Lahko pa omenimo, da tovrstnih zasegov ni veliko, saj policistom praviloma uspe vzpostaviti javni red in mir z drugimi pooblastili; ponovna intervencija, opozorilo, globa zaradi neupoštevanja odredbe oziroma ukaza o prenehanju kršitve, v skrajnem primeru pa tudi izklop energetskih virov − električne energije,« pojasnjujejo na policiji.
Mir med nedeljskim kosilom
Preglasna glasba pa ni edini hrup, ki lahko moti sosede. Pred desetletjem je bilo z uredbo o varstvu pred hrupom v naravnem in bivalnem okolju v strnjenih naseljih prepovedana košnja trate ob hiši ob vikendih in drugih dela prostih dneh. Z uveljavitvijo novele zakona o varstvu javnega red in miru pred devetimi leti pa prepoved povzročanja hrupa velja le v času nočnega počitka med 22. in 6. uro zjutraj. »V tem času sta namreč zavarovana mir in počitek občanov, dejanje pa je lahko storjeno tako na javnem kraju kot zasebnem prostoru,« pojasnjujejo na policiji. Kljub temu lahko občine z odlokom razširijo čas, ko so njeni prebivalci varni pred hrupom sosedove kosilnice. Kršitve občinskih odlokov ne obravnava policija, temveč občinska inšpekcija.
Prav tako je v domeni občin tudi prepoved kurjenja na vrtovih. Kurjenje v naravnem okolju sicer urejajo trije predpisi, zakon o gozdovih, zakon o varstvu pred požarom in na njegovi podlagi sprejeta uredba o varstvu pred požarom v naravnem okolju.
Kurjenje vrtnih odpadkov, kot sta pokošena trava in lesni ostanki iz sadovnjaka, je povsem prepovedano, ko uprava za zaščito in reševanje ali lokalna skupnost razglasita veliko ali zelo veliko požarno ogroženost naravnega okolja. V preostalih primerih pa mora »kurjač« poskrbeti za varnost in nadzorovati kurišče. Slednje mora biti obdano z negorljivim materialom, območje v oddaljenosti vsaj enega metra od njegovega zunanjega roba mora biti očiščeno vseh gorljivih snovi. »Ob povprečni hitrosti vetra, večji od 20 kilometrov na uro, ali ob sunkih vetra, močnejših od 40 kilometrov na uro, se ne sme kuriti oziroma je treba kurjenje takoj prenehati,« določa uredba o varstvu pred požarom v naravnem okolju.
Občine glede košnje in kurjenja različno
Kurjenje na vrtovih in košenje trave lahko občine z odloki omejijo oziroma prepovedo. Izmed 11 mestnih občin so nam odgovore posredovali le iz sedmih. V Velenju je kurjenje prepovedano, v Murski Soboti je prepovedano kurjenje »v bližini stavb in drugih objektov, kjer to lahko povzroči požar, ovira promet ali moti okolico s smradom in dimom«, medtem ko za košnjo nimajo omejitev. Globa za kršitev odloka o kurjenju za fizične osebe znaša 125,18 evra. V kranjski občini je kurjenje z omejitvami dovoljeno. »Sežiganje manjših količin komunalnih odpadkov, ki nastajajo na hišnih vrtovih, je dovoljeno samo podnevi, vendar tako, da sežiganje ne traja dlje kot dve uri,« so sporočili z občine. Pri sežiganju suhih odpadkov z vrtov je po njihovih navedbah treba preprečiti »nevarnosti in neprijetnosti, ki nastanejo zaradi dima, širjenja ognja in isker zunaj mesta sežiganja«.
V Celju je imetnikom komunalnih odpadkov prepovedano sežigati odpadke na zemljiščih, ki niso namenjeni za odstranjevanje takšnih odpadkov. V edini obalni mestni občini, Kopru, je z odlokom kurjenje na prostem z odprtim ognjem v strnjenih delih bivalnega okolja ognjem prepovedano, v naravnem okolju pa je dovoljeno kurjenje z odprtim ognjem med 8. in 18. uro. V Kopru, Kranju, Celju in Murski Soboti nimajo omejitev glede košnje trave. Takšno prepoved pozna velenjska občina, medtem ko v Ljubljani in Novem mestu nista prepovedana niti košnja niti kurjenje.
